Med nagrajenci tudi Magnifico, Delavska svetovalnica in direktor Žal

Julijana Žibert in Janez Koželj letošnja častna meščanka in meščan. Podelitev nagrad bo 9. maja na Ljubljanskem gradu.
Fotografija: »Ljubljana brez njegovega nesebičnega razdajanja nikoli ne bi postala to, kar je danes,« o nekdanjem podžupanu Janezu Koželju, častnem meščanu MOL, menijo na magistratu. FOTO: Voranc Vogel/delo
Odpri galerijo
»Ljubljana brez njegovega nesebičnega razdajanja nikoli ne bi postala to, kar je danes,« o nekdanjem podžupanu Janezu Koželju, častnem meščanu MOL, menijo na magistratu. FOTO: Voranc Vogel/delo

Mestni svetniki bodo na ponedeljkovi seji obravnavali (in zagotovo tudi potrdili) predloge občinske komisije za priznanja. Za letošnja naziva častne meščanke in častnega meščana sta predlagana sociologinja Julijana Žibert in nekdanji podžupan Janez Koželj. Priznanja, nagrade in plakete bodo podelili 9. maja na ljubljanskem gradu na slavnostni seji mestnega sveta ob občinskem prazniku in dnevu zmage. Med nagrajenci pa so tudi nekatera znana imena. Med njimi so Magnifico, Goran Lukić iz Delavske svetovalnice in Robert Martinčič, direktor javnega podjetja Žale.

Julijana Žibert, ki bo prejela laskavi naziv častne meščanke, je še posebej zavzeto delovala pri izgradnji Poti spominov in tovarištva in zaščiti spomenikov NOB. FOTO: Stanko Gruden/MOL
Julijana Žibert, ki bo prejela laskavi naziv častne meščanke, je še posebej zavzeto delovala pri izgradnji Poti spominov in tovarištva in zaščiti spomenikov NOB. FOTO: Stanko Gruden/MOL

 

Spomnimo, da sta lani laskava naziva častne meščanke in častnega meščana prejela Elza Budau za svoja izjemna besedila popevk in šansonov ter arhitekt dr. Stanko Kristl za svoje raziskovalno-arhitekturno delo. Julijana Žibert, univerzitetna diplomirana sociologinja, ki je že od leta 2010 tudi mestna svetnica na Listi Zorana Jankovića, pa bo letošnji naziv častne meščanke prejela »zaradi svojega prizadevanja za izboljšanje življenja v Ljubljani na vseh področjih, ne samo pri gradnji mesta, temveč tudi pri gradnji odnosov med ljudmi, ki temeljijo na strpnosti, razumevanju in sožitju«, je razvidno iz obrazložitve. Žibertova, ki je bila v vodstvu slovenske pošte tudi v času osamosvojitve Slovenije in ima status vojne veteranke, je vrsto let delovala v Zvezi združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB, še vedno pa je aktivna kot predsednica ljubljanskega odbora ZZB za vrednote NOB. »Posebej zavzeto je delovala pri izgradnji Poti spominov in tovarištva kot trajnega spomina na z bodečo žico obdano Ljubljano ter skrbela za vzdrževanje in ohranjanje kulturne dediščine, predvsem spomenikov NOB,« menijo v občinski komisiji za priznanja, ki ji predseduje Nada Verbič, sicer prav tako mestna svetnica na Listi Zorana Jankovića.

Z odkritim bojem proti ksenofobiji, rasni, verski in spolni diskriminaciji je Magnifico največji ambasador Ljubljane, menijo na MOL. FOTO: Mediaspeed
Z odkritim bojem proti ksenofobiji, rasni, verski in spolni diskriminaciji je Magnifico največji ambasador Ljubljane, menijo na MOL. FOTO: Mediaspeed

Zaslužen za dolgoročni razvoj mesta

Nekdanji podžupan Janez Koželj, ki bo prav tako prejel naziv častnega meščana Ljubljane, pa po mnenju pristojne komisije sodi med najpomembnejše slovenske arhitekte zadnjih dveh desetletij 20. stoletja in prvih dveh desetletij 21. stoletja. Leta 1974 se je zaposlil na ljubljanski fakulteti za arhitekturo kot asistent profesorja Edvarda Ravnikarja, od leta 1996 do upokojitve leta 2018 pa je bil redni profesor in mentor številnim generacijam priznanih slovenskih arhitektov. »Njegov ustvarjalni opus sega od grafičnega oblikovanja, arhitekture in urbanizma do načrtovanja prostora velikih meril. Je dolgoletni mestni arhitekt in urbanist. Leta 2006 je bil kot mestni svetnik na Listi Zorana Jankovića izvoljen za podžupana. Leto kasneje je s sodelavci začrtal vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025. Skoraj dve desetletji je to vizijo tudi uresničeval,« je razvidno iz predloga komisije. Glavno mesto je tudi po njegovi zaslugi na področju urbanizma in arhitekture prejelo številne mednarodne nagrade, med drugim je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Naziv častne meščanke oziroma meščana sicer prejmejo posamezniki, ki so izjemno zaslužni za ugled, pomen in razvoj prestolnice ter za razvoj dobrih medmestnih in mednarodnih odnosov.

Delavska svetovalnica, ki jo vodi Goran Lukić, bo nagrajena za nesebično pomoč socialno ogroženim in ranljivim skupinam. FOTO: Leon Vidic/Delo
Delavska svetovalnica, ki jo vodi Goran Lukić, bo nagrajena za nesebično pomoč socialno ogroženim in ranljivim skupinam. FOTO: Leon Vidic/Delo

Nagrade znanim ustvarjalcem

Občinska komisija za priznanja pa se je odločila, da bo letošnje nagrade MOL podelila glasbenemu umetniku Robertu Pešutu - Magnificu, ljubljanski Waldorfski šoli, Zavodu Katoliška mladina, dolgoletnemu predsedniku Gasilske zveze Ljubljana Antonu Podobniku in direktorju Žal Robertu Martinčiču. Iz obrazložitve je razvidno, da Magnifico, ki letos praznuje 30 let umetniškega ustvarjanja, s koncerti povezuje ljudi vseh generacij, različnih veroizpovedi in spolnih nazorov. »Je velik človek, ki v Ljubljani domuje in ustvarja. S soustvarjanjem urbane kulture in odkritim bojem proti ksenofobiji, rasni, verski in spolni diskriminaciji, z inspiracijo, ki nam jo nesebično daje, je največji ambasador Ljubljane,« so zapisali v obrazložitvi. Robert Martinčič, ki bo prav tako prejel nagrado MOL in je v javnem podjetju zaposlen že 40 let, pa je po mnenju komisije bistveno prispeval k visokemu standardu urejenosti pokopališč in pogrebne dejavnosti. »Pod njegovim vodstvom podjetje [vodi ga od leta 2012] ves čas deluje kot družbeno odgovorno in kot pionir na področju pogrebne dejavnosti, po katerem se zgledujeta celotna Slovenija in tujina,« je razvidno iz utemeljitve za podelitev nagrade. Občina vsako leto podeli nagrado posameznikom, skupinam ali pravnim osebam, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, in sicer za pomembne dosežke življenjskega dela na vseh področjih, za prispevek k razvoju, ugledu in blaginji prestolnice ter za prizadevanje za njeno prepoznavnost doma in v tujini. Komisija je letos prejela 16 predlogov za podelitev nagrad, podelili pa jih bodo le pet.

Direktor Žal Robert Martinčič je bistveno prispeval k visokemu standardu urejenosti pokopališč in pogrebne dejavnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo
Direktor Žal Robert Martinčič je bistveno prispeval k visokemu standardu urejenosti pokopališč in pogrebne dejavnosti. FOTO: Leon Vidic/Delo

Plakete sedmim nagrajencem

Na magistratu vsako leto podelijo še plakete MOL, tudi letos jih bodo podelili sedem, komisija pa je obravnavala kar 16 predlogov. Med letošnjimi prejemniki so Rafko Irgolič, inštruktorji SIM Centra ZD Ljubljana, nevladna organizacija Spominčica, Andrej Razdrih, Igor Vidmar, društvo Delavska svetovalnica in Umetnostnozgodovinski krožek »Spoznajmo mesto in domovino«. Delavsko svetovalnico, ki jo vodi Goran Lukić, so na magistratu prepoznali kot organizacijo, ki je namenjena zagovorništvu, varstvu, promociji ter razvoju delavskih, socialnih in statusnih pravic delavcev in drugih ranljivih skupin. »Delujejo kot varno zatočišče za reševanje socialnih stisk najranljivejših prebivalcev Ljubljane,« piše v obrazložitvi. Rafko Irgolič je eden najprepoznavnejših pevcev slovenske zabavne in narodne glasbe, ki mu je Javni sklad za kulturne dejavnosti že leta 2016 podelil častno Gallusovo značko. Za predano delo in prispevek k izboljšanju varnosti vseh občanov bo plaketo prejela tudi skupina 13 zdravnic in zdravnikov ter 15 medicinskih sester Simulacijskega centra ZD Ljubljana. Spominčica pa je edina nevladna organizacija, ki deluje na področju demence in prispeva h kakovostnemu življenju oseb z demenco in njihovih svojcev. Plaketo bodo podelili tudi pobudniku in očetu Ljubljanskega maratona Andreju Razdrihu, pa tudi Igorju Vidmarju, novinarju, aktivistu, komentatorju in organizatorju številnih glasbenih dogodkov.

Komentarji: