Na Igu načrtujejo gradnjo doma za ostarele
Obdaritev: Svetniki so se strinjali z gradnjo ženskega zapora, v zameno je država občini podarila zemljišče za gradnjo medgeneracijskega središča za 150 starostnikov
Odpri galerijo
Na travniku ob lokalni cesti Ig–Iški vintgar načrtujejo gradnjo doma za starejše. Foto Bojan Rajšek
Ig, Ljubljana – Zaradi pomanjkanja prostih postelj v domovih za starejše namerava ižanska občina v okviru javno-zasebnega partnerstva v prihodnjih štirih letih zgraditi medgeneracijsko središče za najmanj 150 starostnikov. Objekt s 5000 kvadratnimi metri površine, v katerem bodo tudi varovana stanovanja, bo stal približno štiri milijone evrov in je načrtovan pod grajskimi zapori.
Pri tem projektu gre za vezano trgovino z državo; občina je v prostorski red vnesla gradnjo ženskega zapora, država pa ji je v zameno odstopila dobrih 27.000 kvadratnih metrov zemljišč, ki so bila doslej v upravljanju Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij in v državni lasti. Pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišč v last in posest lokalni skupnosti, ki so v prostorskem redu določena za gradnjo doma za starejše občane, sta pred kratkim podpisala minister za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Zdravko Počivalšek in tamkajšnji župan Janez Cimperman.
Projekt z naslovom Reševanje prostorske problematike zapora Ig zdaj poteka po načrtih, čeprav je marca kazalo, da se bodo načrti države sfižili, saj je zaradi nezadovoljstva dela ižanskih občinskih svetnikov župan Cimperman umaknil z dnevnega reda osnutek prostorskega akta. Tega so nato svetniki sprejeli na izredni seji sveta, pred dnevi pa prav tako na izredni seji sveta še odlok o prostorskem redu občine Ig in tako dali soglasje za izvedbo prepotrebnega projekta. Država bo zdaj obnovila grad, v katerem se že nahaja ženski zapor, in v neposredni bližini gradu zgradila še nov ženski zapor. Naenkrat bo lahko za rešetkami 140 ljudi, kar pomeni, da se bo zmogljivost zapora povečala za 37 ljudi.
Naložba bo stala dobrih 40 milijonov evrov. Cimperman je za Delo povedal, da se mora skladno s pogodbo z državo gradnja doma starejših začeti v najkasneje osmih letih. V ižanski občini je več kot 250 ljudi starejših od 70 let, 35 starostnikov pa je nastanjenih v drugih domovih v Sloveniji. »Pogovori z nekaterimi možnimi investitorji za izvedbo projekta, v katerega bo občina vložila zemljišča, ki so na trgu vredna 2,2 milijona evrov, investitor, izbran prek javnega razpisa, pa bo objekt zgradil, so se že začeli,« je za Delo povedal Cimperman, ki je priznal, da izvedbi projekta lahko prekriža pot le država, če ne bo razpisala koncesije. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov vlada na celotnem območju države izjemno zanimanje za vstop v domsko oskrbo, saj bi zdaj potrebovali 7054 postelj, od tega 3162 postelj v ljubljanski regiji.
V podjetju Deos, ki ima v lasti osem zasebnih domov s koncesijo, bodo o možnem vstopu v ižanski projekt temeljito premislili. »Ta trenutek nismo zainteresirani, saj država niti po enem letu od razpisa za podelitev koncesij tega še ni sklenila, zato je bolj malo verjetno, da bo kmalu razpisala novega. Vzrok je tudi to, da je zdravstvena blagajna prazna. Za dom s koncesijo, v katerem bo 150 postelj, pa mora zdravstvena zavarovalnica vsako leto prispevati pol milijona evrov. Zato projekte v okviru javno-zasebnega partnerstva zavirajo,« je za Delo povedal direktor Deosa Bojan Kranjc.
Morebitnega vstopa v ižanski projekt ne izključujejo na Zavodu župnije Trnovo – Karitas, ki so lastniki Doma Janeza Krstnika v Trnovem. Tamkajšnji župnik in direktor doma Tone Kompare je povedal, da je projekt »vreden temeljitega premisleka«, da je vse odvisno od razpisa države za podelitev koncesije in da so na zadnjem razpisu za podelitev koncesije za vsega deset postelj izpadli, ker niso imeli oddelka za demenco. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) so povedali, da so januarja letos podelili koncesije za 224 mest v domovih za starejše, za preostalih 676 mest (postelj) pa razpis z odložnim pogojem še poteka. »Trenutno novega razpisa za podelitve koncesij ne pripravljamo«, so zapisali na MDDSZ.
Pri tem projektu gre za vezano trgovino z državo; občina je v prostorski red vnesla gradnjo ženskega zapora, država pa ji je v zameno odstopila dobrih 27.000 kvadratnih metrov zemljišč, ki so bila doslej v upravljanju Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij in v državni lasti. Pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišč v last in posest lokalni skupnosti, ki so v prostorskem redu določena za gradnjo doma za starejše občane, sta pred kratkim podpisala minister za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) Zdravko Počivalšek in tamkajšnji župan Janez Cimperman.
Projekt z zapori ni več ogrožen
Projekt z naslovom Reševanje prostorske problematike zapora Ig zdaj poteka po načrtih, čeprav je marca kazalo, da se bodo načrti države sfižili, saj je zaradi nezadovoljstva dela ižanskih občinskih svetnikov župan Cimperman umaknil z dnevnega reda osnutek prostorskega akta. Tega so nato svetniki sprejeli na izredni seji sveta, pred dnevi pa prav tako na izredni seji sveta še odlok o prostorskem redu občine Ig in tako dali soglasje za izvedbo prepotrebnega projekta. Država bo zdaj obnovila grad, v katerem se že nahaja ženski zapor, in v neposredni bližini gradu zgradila še nov ženski zapor. Naenkrat bo lahko za rešetkami 140 ljudi, kar pomeni, da se bo zmogljivost zapora povečala za 37 ljudi.
Na travniku na koncu občinskega središča in ob lokalni cesti Ig–Iški vintgar načrtujejo gradnjo doma za starejše. Foto Bojan Rajšek
Naložba bo stala dobrih 40 milijonov evrov. Cimperman je za Delo povedal, da se mora skladno s pogodbo z državo gradnja doma starejših začeti v najkasneje osmih letih. V ižanski občini je več kot 250 ljudi starejših od 70 let, 35 starostnikov pa je nastanjenih v drugih domovih v Sloveniji. »Pogovori z nekaterimi možnimi investitorji za izvedbo projekta, v katerega bo občina vložila zemljišča, ki so na trgu vredna 2,2 milijona evrov, investitor, izbran prek javnega razpisa, pa bo objekt zgradil, so se že začeli,« je za Delo povedal Cimperman, ki je priznal, da izvedbi projekta lahko prekriža pot le država, če ne bo razpisala koncesije. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov vlada na celotnem območju države izjemno zanimanje za vstop v domsko oskrbo, saj bi zdaj potrebovali 7054 postelj, od tega 3162 postelj v ljubljanski regiji.
Kritični do države
V podjetju Deos, ki ima v lasti osem zasebnih domov s koncesijo, bodo o možnem vstopu v ižanski projekt temeljito premislili. »Ta trenutek nismo zainteresirani, saj država niti po enem letu od razpisa za podelitev koncesij tega še ni sklenila, zato je bolj malo verjetno, da bo kmalu razpisala novega. Vzrok je tudi to, da je zdravstvena blagajna prazna. Za dom s koncesijo, v katerem bo 150 postelj, pa mora zdravstvena zavarovalnica vsako leto prispevati pol milijona evrov. Zato projekte v okviru javno-zasebnega partnerstva zavirajo,« je za Delo povedal direktor Deosa Bojan Kranjc.
Morebitnega vstopa v ižanski projekt ne izključujejo na Zavodu župnije Trnovo – Karitas, ki so lastniki Doma Janeza Krstnika v Trnovem. Tamkajšnji župnik in direktor doma Tone Kompare je povedal, da je projekt »vreden temeljitega premisleka«, da je vse odvisno od razpisa države za podelitev koncesije in da so na zadnjem razpisu za podelitev koncesije za vsega deset postelj izpadli, ker niso imeli oddelka za demenco. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) so povedali, da so januarja letos podelili koncesije za 224 mest v domovih za starejše, za preostalih 676 mest (postelj) pa razpis z odložnim pogojem še poteka. »Trenutno novega razpisa za podelitve koncesij ne pripravljamo«, so zapisali na MDDSZ.
