V nadaljevanju preberite:
V dveh pisarnah zastopnic pacientovih pravic v glavnem mestu zdaj, ko je razglašena epidemija, ni obiskov. Med uradnimi urami so na voljo po telefonu in po elektronski pošti. Mojca Mahkota, ki je od leta 2013 ena od dveh zastopnic pacientovih pravic v Ljubljani, pravi, da se tudi tako da delati, a so razmere, v katerih so se znašli številni pacienti, slabe.
»Smo v kar precejšnji zagati. Zdravstveni sistem je preobremenjen, zato vse težje dostopajo do storitev, ki niso povezane s covidom-19. Dogaja se, da pacienta iz urgentne službe sprejmejo v bolnišnico, nato se zdravljenje prehitro konča in ga napotijo nazaj k preobremenjenemu osebnemu zdravniku, ta potem nadaljuje z diagnostičnimi postopki oziroma napotitvami k drugim specialistom. Zaradi dolge čakalne dobe se zdravljenje zavleče, pacient pa je morda že hudo bolan in se mu zaradi pozno odkritega vzroka njegovih težav in posledično pozne ustrezne obravnave zdravljenje začne prepozno, zato prihaja do neželenih zdravstvenih posledic. Toda temu bi se ob pravočasni diagnostiki in takojšnjem začetku zdravljenja lahko izognili.«
Preberite tudi: Dobiti zdravnika – srečno naključje: marsikdo nima pravice do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda. In to ni posledica koronačasa.
