Prva množična stavka uradnikov v zgodovini države
»Vladi, še posebej pa ministru za javno upravo Francu Propsu želimo jasno sporočiti, da je bilo pet let nikoli izpolnjenih obljub več kot dovolj,« opozarja Frančišek Verk, predsednik krovnega sindikata državnih organov. Na ministrstvu za javno upravo (MJU) še vedno upajo, da tako množične stavke državnih uradnikov, prve v zadnjih 30 letih, ne bo. Obe strani sta se še vedno pripravljeni pogajati.
V Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) napovedujejo, da bo stavkalo kar 41 upravnih enot od Ljubljane do Murske Sobote. To pomeni več kot dva tisoč uradnikov oziroma 85 odstotkov vseh zaposlenih. Na 15 upravnih enotah (UE) bodo potekale enodnevne stavke, uradniki na preostalih 26 upravnih enotah pa bodo stavkali kar tri dni, in sicer od ponedeljka, 29. januarja, do vključno srede, 31. januarja.
»Že skoraj desetletje se borimo za ureditev kadrovskih razmer in slabih plač na upravnih enotah, ki jih zapuščajo prepotrebni uradniki, novih pa minimalna plača seveda ne zanima. Slabo stanje, ki že predolgo ogroža spodobno in zakonito upravno odločanje v imenu države, vlado očitno premalo zanima, sicer bi že davno uredila ustrezno in sprotno reševanje upravnih postopkov. Ti so posledica enormnega števila tujcev in obilice pravnih sredstev, ki jih vlagajo za ureditev svojega statusa Sloveniji,« poudarjajo v sindikatu. Hkrati dodajajo, da so se seveda pripravljeni pogajati in skleniti ustrezen stavkovni sporazum, ki bo do sprejetja nove zakonodaje začasno izboljšal slab kadrovski in materialni položaj uslužbencev upravnih enot.
Stavka ne bo plačana
Se pa po mnenju sindikata na MJU premalo zavedajo, kako kritične so razmere na vseh 58 upravnih enotah po državi, kjer je zaposlenih 2336 uradnikov.
»Jure Trbič, državni sekretar na MJU, je namreč načelnike vnaprej opozoril, da napovedana stavka ne bo plačana. Po drugi strani pa je večina načelnikov po navodilu službe za upravne enote na MJU izdala sklepe, s katerimi so odredili, da morajo stavkajoči med stavko opravljati skoraj vsa dela in naloge iz pristojnosti upravnih enot. To pomeni poskus, kako stavko povsem onemogočiti,« ocenjuje Frančišek Verk, predsednik SDOS.
Kot pravi, bodo vsi, ki so stavko napovedali, to tudi izvedli, ne glede na odločitev o neplačani stavki. »Gre namreč za stavko najslabše plačanih uslužbencev UE in bo prva od številnih stavk v javnem sektorju od leta 1991, ki morda tudi ne bo plačana,« dodaja Verk.
»Na ministrstvu se dobro zavedamo vseh kompleksnih in dolgoletnih izzivov, s katerimi se soočajo upravne enote kot pomemben družbeni podsistem. To pomeni večletni trend visokega pripada upravnih zadev na oddelkih za tujce, kadrovskih izzivov in morda res nizko vrednotenih delovnih mest. Vendar se tako javni kot tudi zasebni sektor soočata s podobnimi kadrovskimi izzivi, kar le še povečuje nujnost splošnega dogovora o prenovi plačnega sistema.« Tako pa se je na napovedano stavko odzval državni sekretar Jure Trbič in dodal, da napovedano stavko na resornem ministrstvu obžalujejo, jo pa razumejo kot skrajni ukrep boja za delavske pravice.
Stavkalo bo 85 odstotkov vseh uradnikov, na 17 UE stavke ne bo.
Na MJU upajo, da bo stavka odpovedana oziroma preložena.
Številne naloge bodo med stavko uradniki morali opravljati.
Delovati bodo morali skoraj nemoteno
Kot pravi, si na ministrstvu prizadevajo, da napovedane stavke ne bo, in državljane prosijo za razumevanje. Da se stavkovne zahteve nanašajo na dvig plač za sedem plačnih razredov in da se vlada s posameznimi skupinami javnih uslužbencev parcialno ne bo pogajala, pa je poudaril Peter Pogačar, generalni direktor direktorata za javni sektor na MJU. Po njegovih besedah je to stvar osrednjih pogajanj med vlado in sindikati v okviru celostne prenove plačnega sistema javnega sektorja.
Na ministrstvu za javno upravo so tudi pojasnili, katere storitve morajo uradniki opravljati med tridnevno stavko. »To so naloge, ki so bistvene za delovanje in komuniciranje s strankami, kot so: sprejem vlog, izdaja izpisov ali potrdil. Po vsebini so to tudi osebne listine, torej osebne izkaznice, potni listi, prometna in vozniška dovoljenja ter tudi nekatere zadeve s področja orožja. Bistvene naloge, ki jih morajo med stavko opravljati, so tudi s področja notranjeupravnih zadev in področja prostora, kot so, denimo, gradbena in uporabna dovoljenja, ki so v procesu izdajanja. Delovati morajo tudi podporne službe na upravnih enotah, saj morajo zagotavljati, da so te storitve oziroma naloge tudi opravljene,« je poudaril Iztok Hrovat iz službe za upravne enote na MJU.
