Rešili so jih donacije in varčevanje, upajo na boljše čase po volitvah
Po julijski protestni izjavi RŠ obljube ostajajo, medtem je skupnost (znova) pokazala podporo.
Odpri galerijo
Donacije niso rešitev za stabilno financiranje, opozarjajo na Radiu Študent. Foto Uroš Hočevar
»Strogi varčevalni ukrepi«, ki so jih sprejeli med epidemijo, so, kot pravijo na Radiu Študent, odpravili neposredno grožnjo njihovemu oddajanju, med drugim so lahko zamenjali dotrajani oddajnik. Čeprav so k temu bistveno pripomogle tudi donacije poslušalcev in širše skupnosti, te po njihovem mnenju niso trajna rešitev za dolgoročno in stabilno financiranje.
»Novoizvoljeno uredništvo vstopa v negotove finančne in politične razmere, zaradi katerih smo prisiljeni oddajanje omejiti.« Tako se je glasilo javno protestno pismo z Radia Študent, ki so ga objavili julija. Ministrstvo za kulturo in ustanoviteljica Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) kot glavna financerja, ki za delovanje pol stoletja delujoče radijske postaje z okoli 300 sodelavci skupaj namenita okoli 200 tisoč evrov, sta namreč napovedala znižanje sredstev. Ministrstvo je konec aprila sporočilo, da ne more zagotoviti niti izplačila sredstev iz že lani zaključenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, med katerimi je tudi ljubljanski študentski radio s statusom posebnega pomena. Hkrati je financiranje »zaradi padca dajatev iz študentskega dela« zmanjšala še njegova ustanoviteljica.
»Ker so se prihodki organizacije iz koncesijske dajatve in zakona o uravnoteženju javnih financ letos zmanjšali za nekaj manj kot 27 odstotkov, smo bili prisiljeni zmanjšati financiranje vseh dejavnosti in uvesti številne varčevalne ukrepe,« so (zadnje) znižanje vsote za delovanje radia pospremili v vodstvu študentske organizacije. Ob tem so zapisali, da so sicer »hvaležni za trdo in požrtvovalno delo sodelavcev Radia Študent, ki so kljub epidemiji in težki finančni situaciji omogočili nemoteno oddajanje radia«.
Da so glede ŠOU še vedno zaskrbljeni, zdaj pravi odgovorni urednik Radia Študent Matjaž Zorec. »Znesek, ki so ga potrdili ob zadnjem sprejemanju proračuna, je rekordno nizek,« poudarja Zorec in dodaja: »Po študentskih volitvah pričakujemo več odzivnosti, dialoga in predvsem razumevanja vrednosti Radia Študent kot študentskega medija posebnega pomena.« Volitve predstavnikov v študentski zbor ŠOU v Ljubljani in upravne odbore študentskih organizacij visokošolskih zavodov bodo jutri.
»Na ministrstvu za kulturo smo dobili zagotovila, da nam bodo, kar zadeva podpisani aneks za sofinanciranje medijskih vsebin, prišli naproti. Tako pričakujemo, da bo prejeto financiranje bistveno višje od za zdaj zagotovljenih 30 odstotkov,« se nadeja Zorec. »Ker upamo na najboljše, si seveda želimo stoodstotni znesek,« še pravi odgovorni urednik Radia Študent. Poleti so podpisali aneks k pogodbi o financiranju projektov, ki so jim ga poslali z ministrstva za kulturo, medtem so v Društvu novinarjev Slovenije pozvali medije, naj ga ne podpišejo, saj za enostransko vsiljevanje aneksa ni podlage.
»Varčevanje je v grobem potekalo na treh ravneh: precej skrajšan program v poletni shemi, znižanje uredniških postavk in plač zaposlenih, na koncu pa še del programa, ki so ga sodelavci opravili prostovoljno,« je o tem, kako so ob donacijah rešili delovanje radia, pojasnil Matjaž Zorec. »Kolektiv in sodelavci so z razumevanjem in pripravljenostjo sprejeli ukrepe, saj nam vsem skupaj Radio Študent pomeni več od bonifikacij posameznika, je pa treba dodati, da prostora za varčevanje tako rekoč ni več.«
Preberite tudi: Na Radiu Študent bi se pogovarjali z ministrom
»Novoizvoljeno uredništvo vstopa v negotove finančne in politične razmere, zaradi katerih smo prisiljeni oddajanje omejiti.« Tako se je glasilo javno protestno pismo z Radia Študent, ki so ga objavili julija. Ministrstvo za kulturo in ustanoviteljica Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) kot glavna financerja, ki za delovanje pol stoletja delujoče radijske postaje z okoli 300 sodelavci skupaj namenita okoli 200 tisoč evrov, sta namreč napovedala znižanje sredstev. Ministrstvo je konec aprila sporočilo, da ne more zagotoviti niti izplačila sredstev iz že lani zaključenega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, med katerimi je tudi ljubljanski študentski radio s statusom posebnega pomena. Hkrati je financiranje »zaradi padca dajatev iz študentskega dela« zmanjšala še njegova ustanoviteljica.
»Ker so se prihodki organizacije iz koncesijske dajatve in zakona o uravnoteženju javnih financ letos zmanjšali za nekaj manj kot 27 odstotkov, smo bili prisiljeni zmanjšati financiranje vseh dejavnosti in uvesti številne varčevalne ukrepe,« so (zadnje) znižanje vsote za delovanje radia pospremili v vodstvu študentske organizacije. Ob tem so zapisali, da so sicer »hvaležni za trdo in požrtvovalno delo sodelavcev Radia Študent, ki so kljub epidemiji in težki finančni situaciji omogočili nemoteno oddajanje radia«.
Ni več prostora
Da so glede ŠOU še vedno zaskrbljeni, zdaj pravi odgovorni urednik Radia Študent Matjaž Zorec. »Znesek, ki so ga potrdili ob zadnjem sprejemanju proračuna, je rekordno nizek,« poudarja Zorec in dodaja: »Po študentskih volitvah pričakujemo več odzivnosti, dialoga in predvsem razumevanja vrednosti Radia Študent kot študentskega medija posebnega pomena.« Volitve predstavnikov v študentski zbor ŠOU v Ljubljani in upravne odbore študentskih organizacij visokošolskih zavodov bodo jutri.
»Na ministrstvu za kulturo smo dobili zagotovila, da nam bodo, kar zadeva podpisani aneks za sofinanciranje medijskih vsebin, prišli naproti. Tako pričakujemo, da bo prejeto financiranje bistveno višje od za zdaj zagotovljenih 30 odstotkov,« se nadeja Zorec. »Ker upamo na najboljše, si seveda želimo stoodstotni znesek,« še pravi odgovorni urednik Radia Študent. Poleti so podpisali aneks k pogodbi o financiranju projektov, ki so jim ga poslali z ministrstva za kulturo, medtem so v Društvu novinarjev Slovenije pozvali medije, naj ga ne podpišejo, saj za enostransko vsiljevanje aneksa ni podlage.
»Varčevanje je v grobem potekalo na treh ravneh: precej skrajšan program v poletni shemi, znižanje uredniških postavk in plač zaposlenih, na koncu pa še del programa, ki so ga sodelavci opravili prostovoljno,« je o tem, kako so ob donacijah rešili delovanje radia, pojasnil Matjaž Zorec. »Kolektiv in sodelavci so z razumevanjem in pripravljenostjo sprejeli ukrepe, saj nam vsem skupaj Radio Študent pomeni več od bonifikacij posameznika, je pa treba dodati, da prostora za varčevanje tako rekoč ni več.«
