V Doboju rojena doktorica političnih ved Jasminka Dedić je delala kot mlada raziskovalka pri Mirovnem inštitutu, od leta 2010 je zaposlena v državni upravi. Dve leti je vodila sektor za Evropski socialni sklad pri takratni vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko, od junija pa je na ministrstvu za javno upravo vodja sektorja za analize in razvojno načrtovanje. Po njenem mnenju naj bi Ljubljana postala skupnost energetsko samooskrbnih prebivalcev, ki trajnostno upravljajo življenjske vire in ekosistemske storitve z ničelno toleranco do korupcije.

Ali podpirate projekt sežigalnice v Ljubljani?

Ne, Vesna – zelena stranka nasprotuje gradnji sežigalnice v Ljubljani. Ključnih argumentov proti sežigalnici je več. Nasprotuje ji tudi zdravniška zbornica, saj proces sežiganja smeti sam po sebi onesnažuje. Izkušnje drugih evropskih mest, denimo Københavna, kažejo, da so sežigalnice oziroma proizvodnja energije iz odpadkov (WTE) nezdružljive s podnebnimi cilji. Namreč, ogljična intenzivnost evropskih sežigalnic, ki v povprečju znaša 540 gramov CO₂/kWh, je večja od ogljične intenzivnosti fosilnih goriv, kot je naravni plin. Tipična plinsko-turbinska elektrarna s kombiniranim ciklom (CCGT) proizvaja elektriko z ogljično intenzivnostjo okoli 360 gramov CO₂/kWh.

Sežigalnice kanibalizirajo recikliranje, s čimer ogrožajo prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, v katerem so odpadki dragocen vir. Mestne oblasti imajo zaradi sklenjenih pogodb o financiranju sežigalnic zvezane roke, zato je smeti lažje sežgati, kot jih sortirati za reciklažo ter z zapiranjem zanke zagotavljati vire za krožno gospodarstvo.

Zato je naše stališče, da je edina trajnostna pot upravljanja z odpadki, združljiva s podnebno nevtralnostjo, tista, ki temelji na preprečevanju nastanka, ponovni uporabi ter boljšem sortiranju in recikliranju odpadkov.

Ali bi morala Ljubljana slediti odločitvam nekaterih evropskih prestolnic, ki bodo (ali so že) zmanjšale osvetlitev javnih stavb?

Da, ta ukrep prispeva k manjši rabi električne energije in tudi k manjšemu svetlobnemu onesnaževanju. V Vesni predlagamo, da po zgledu nekaterih evropskih mest Ljubljana omeji praznično okrasitev na ožje središče.

Jasminka Dedić pravi, sa v Vesni predlagajo, da po zgledu nekaterih evropskih mest Ljubljana omeji praznično okrasitev na ožje središče. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Kako boste privabili potencialne investitorje in podjetnike? Kaj konkretno bo treba izboljšati?

V Ljubljano bomo privabljali potencialne investitorje in podjetnike, ki želijo vlagati v družbeno odgovorne, pametne in zelene projekte. V ta namen bomo oblikovali strategijo za spodbujanje krožnega, nizkoogljičnega in ustvarjalnega gospodarstva ter v sodelovanju s pobudo EU Missions za podnebno nevtralna in pametna mesta vzpostavili stičišče SmartCity Ljubljana.

Za izboljšanje poslovnega okolja v mestu imamo dve prioriteti, to sta politika ničelne tolerance do vseh oblik korupcije, ki temelji na transparentni, odgovorni in kompetentni mestni upravi, in izdaja »zelenih obveznic«, s katerimi bomo sprostili naložbeni kapital za financiranje energetske učinkovitosti stavb, projektov za rabo obnovljivih virov, razogljičenja prometa in drugih do okolja prijaznih projektov.

Kako in do kdaj boste uresničili načrt o gradnji neprofitnih stanovanj?

V programu za Ljubljano smo si zadali, da bodo do leta 2030 vsi prebivalci imeli zagotovljen dostop do primernega, varnega in cenovno sprejemljivega stanovanja in osnovnih storitev.

Po podatkih organizacije Together Money se Ljubljana uvršča na rep med evropskimi prestolnicami po dostopu do prvega lastniškega stanovanja, za katero mora povprečen občan odšteti dobrih 87 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka. Hkrati pa mesečni stroški za stanovanje v Ljubljani znašajo skoraj 210 evrov, višje stroške od Ljubljančanov plačujejo le še v Berlinu in Luksemburgu.

Žal nimamo natančnih ocen o tem, koliko stanovanj v Ljubljani je dejansko praznih, kot tudi ne o tem, koliko gospodinjstev je prizadetih zaradi energetske revščine. Zato bo prvi korak izdelava celostne analize stanovanjskih razmer v Ljubljani, na podlagi katere bomo oblikovali predlog ukrepov za izboljšanje dostopa do najemnih stanovanj, tako javnih kot tržnih. Za uresničitev zastavljenega cilja bomo prednostno odpravljali energetsko revščino v mestu v sodelovanju z nacionalnimi oblastmi, pri gradnji neprofitnih stanovanj bomo dajali prednost gradnji z lesom, saj ima les kot gradbeni material manjši ogljični odtis, lesene stavbe pa so bolj zdrave in lepše kot stavbe, zidane iz betona in jekla, prav tako bomo omejili oddajo stanovanj prek spletnih platform.

Bo novi center Rog lahko nadomestil delovanje skupnosti Avtonomne tovarne Rog?

Novi center Rog ne bo nadomestil delovanja skupnosti AT Rog, temveč ga bo nadgradil. V Vesni se zavzemamo za to, da s prenovljenim Rogom upravljajo občanke in občani, na podlagi dolgoročnega dogovora med mestom in Rogom. V centru Rog bomo ustanovili tudi središče CreativeCity.

Ker je med epidemijo prišel v ospredje pomen samooskrbe, je še kako pomembno vprašanje, ali veste, koliko je kmetij na območju MOL? In kakšno vlogo ste jim namenili v svojem programu?

Naš cilj je do leta 2030 dvigniti prehransko samooskrbo, zagotoviti trajnostno pridelavo hrane v mestu in okolici, spodbujati prakse ekološkega kmetovanja, ki prispevajo k ohranjanju ekosistemov in krepijo odpornost proti podnebnim spremembam in izrednim vremenskim pojavom, ter izboljšati rodovitnost tal in zemljišč.

Za dvig prehranske samooskrbe v mestu bomo ustanovili prehransko mrežo, ki bo združevala kmete, vrtičkarje in čebelarje, ter postavili spletno platformo za dostavo lokalno pridelane hrane v vrtce, šole, fakultete, zdravstvene ustanove, restavracije, trgovine ... Pri tem se bomo zgledovali po spletni tržnici Kort'om v Leuvnu.

Po popisu kmetijstva iz leta 2020 je na območju MOL 791 kmetijskih gospodarstev, kar je 134 manj kot leta 2000. Skupna površina je 10.405 hektarov, povprečna kmetija v MOL pa je približno tako velika kot povprečna slovenska kmetija, okoli 13 hektarov.