Tako bo videti spomenik narodnih buditeljev ob 100. obletnici priključitve Prekmurja

Murska Sobota – Stoletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bodo v Murski Soboti obeležili tudi s spomenikom prekmurskih narodnih buditeljev. 

Prekmursko leto zaznamujejo številne aktivnosti, za katere je država iz proračuna namenila skupno 300 tisoč evrov, od tega bo 50 tisoč evrov namenjenih spomeniku, ki ga bodo jeseni postavili v središču Murske Sobote.



Spomenik je zasnoval Mirsad Begić in predstavlja kompozicijo petih portretov prekmurskih narodnih buditeljev, in sicer Franca Ivanocya, Jožefa Klekla starejšega, Matije Slaviča, Ivana Jeriča in Franca Kovačiča. Portreti so v nadnaravni velikosti in uliti v bron. Spomeniku poseben pomen dajeta dve bronasti drevesni veji, ki na neki način povezujeta portrete narodnih buditeljev s prekmursko zemljo. Kot pojasnjuje avtor spomenika, njegova simbolika in pomen izhajata iz prepleta mehkobe prekmurske zemlje in trdnosti granita ter odločnosti upodobljencev, ki jih simbolne rastlinske žile napajajo in povezujejo v kompozicijsko celoto.

Strokovna komisija v sestavi Robert Inhof (predsednik komisije), Metka Fujs, Sandi Červek, Angelca Dokl Mir in Darja Potočnik je priložnost ponudila trem akademskim kiparjem, ki sodijo v vrhunec slovenske likovne umetnosti, ob Begiću še Matjažu Počivavšku in Mirku Bratuši, vabilu k sodelovanju pa se je odzval le prvi.



Sicer pa se je pred dnevi v Murski Soboti prvič sestal častni odbor za obeleževanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki mu predseduje predsednik vlade Marjan Šarec. Slednji je na sestanku poudaril, da je izjemnega pomena, da praznik mine v duhu sodelovanja.
Kdo je Mirsad Begić – ekstra okvirček
 
Mirsad Begić ustvarja v glini, mavcu, keramiki, bronu in različnih netipičnih materialih, od voska do vrvi. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Njegova dela so zastopana v številnih javnih in zasebnih zbirkah. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med katerimi sta gotovo najpomembnejši Župančičeva nagrada, ki jo je leta 1997 prejel za južna vrata ljubljanske stolnice ter nagrada Prešernovega sklada za kiparstvo, ki jo je prejel leto pozneje.