Briškega in goriškega oljčnega olja bo za vzorec

Temperaturni šok je zdesetkal pridelek, odlično olje pa vsako leto spodbuja nove nasade oljk.
Fotografija: Nekatera drevesa so brez ene same oljke. Foto Mavric Pivk
Odpri galerijo
Nekatera drevesa so brez ene same oljke. Foto Mavric Pivk

Narava je letos briškim in goriškim oljkarjem namenila izjemno skromno letino, ki bo v najboljšem primeru pomenila dobro desetino lanske. Nemalo kmetov bo ostalo brez pomembnega dodatnega zaslužka, saj oljkarstvo vsaj za zdaj še nikomur na tem območju, kjer vsako leto zasadijo na tisoče novih oljk, ni glavni vir dohodka.

»Letina bo katastrofalna. Tudi na italijanski strani imajo enake težave, preverjajo pa, ali je poleg vremenskih razlogov za slabo letino kriva tudi kakšna bolezen,« nam je uvodoma povedal predsednik Društva oljkarjev Brda Božidar Slivnjak.

V Brdih v običajnih letih pridelajo 50 ton oljčnega olja, letos ga bo kvečjemu pet ton. »Na tržišču ga prav dosti ne bo, saj kmetje ne bodo mogli zadostiti niti potrebam svojih stalnih strank,« je napovedal. Skupni imenovalec letošnjega glavobola tamkajšnjih oljkarjev je temperaturni šok, ko so se temperaturne po hladnem in deževnem maju takoj povzpele že na 30 stopinj Celzija.



Količinska nihanja med sezonami sicer niso nič neobičajnega. »Lanska sezona je bila odlična, letos pa vendarle gre za ekstrem,« je poudaril predsednik Goriškega oljkarskega društva Vlado Uršič in nadaljeval: »Nekatera drevesa so popolnoma prazna, brez ene same oljke. Slaba sta bila že cvetenje in oplodnja, nenormalen je tudi pojav oljčne muhe. Na nekaterih legah pa bo letina tudi normalna, a gre za redke izjeme. Tega še strokovnjaki ne znajo pojasniti. Si bodo drevesa letos pač malce odpočila, da bo prihodnje leto bolje.«


Nesporna kakovost

Kar koli pa bodo oljkarji pridelali, vsaj kakovost ne bo sporna, čeprav končni izdelek vendarle ni odvisen le od kakovosti ploda, temveč tudi od nadaljnjega procesa. »Izplen je tukaj resda nekoliko slabši, po kakovosti pa smo vrhunski,« je izpostavil Uršič. Kakovost je tudi vodilo za prihodnost, dodaja Slivnjak, saj da po količinah nikoli ne bodo mogli tekmovati s Španci, Italijani in Grki: »Lahko pa se primerjamo z okolico Gardskega jezera, ki izstopa po kakovosti. No, mi pa imamo višje lege.«

Tekmovali pa ne bodo tudi z diskontnimi cenami uvoženega oljčnega olja, saj da proizvodni stroški predstavljajo približno 12 evrov na liter olja.

Nagrade in medalje za briško oljčno olje niso redkost. Foto Blaž Močnik/Delo
Nagrade in medalje za briško oljčno olje niso redkost. Foto Blaž Močnik/Delo


Sicer pa goriški in briški oljkarji predstavljajo približno desetino slovenske proizvodnje oljčnega olja, kjer seveda precej prednjači območje slovenske Istre. Slivnjak je v preteklih petih letih v Brdih preštel in kartiral 40.000 oljk, za katere skrbi več kot 200 ljubiteljskih gojiteljev ali oljkarjev. Vsako leto pa nastajajo novi nasadi, le da drevo do prve rodnosti potrebuje 12 let. »V desetih letih pričakujemo 600.000 oljk in 100 ton olja,« je razkril.

Septembra Brici pričakujejo tudi odprtje nove sodobne oljarne. Brez nje pa za zdaj še vedno ostajajo na Goriškem, zato se morajo oljkarji znajti po svoje. Jih pa to ne ovira, da ne bi vsako leto zasadili na tisoče novih oljk, medtem ko zdaj obdelujejo približno 30.000 dreves. »Interes je velik in oljčniki so v velikem porastu. Ne smemo pozabiti, da je na teh območjih tradicionalno rasla oljka. Za zdaj od oljk nihče ne živi, se pa to lahko kmalu tudi spremeni,« je sklenil Uršič.

Dejavnost je pri nas povsem zamrla po veliki pozebi leta 1929, ko je zaradi zgodovinskih dogodkov niso več obudili. Nove nasade so nato v Brdih pionirsko zasadili šele proti koncu 70. let prejšnjega stoletja.

Komentarji: