Scopolijev duh na hodnikih idrijske realke
Na gimnaziji Jurija Vege v Idriji bi radi dijakom in lokalni skupnosti pokazali, da »kultura ne boli«.
Odpri galerijo
Na kulturnem maratonu dijaki pridobivajo novo znanje in izkušnje. FOTO: Robert Zabukovec
Koliko je v nas še Scopolijevega duha? Z vprašanjem, retoričnim ali ne, bodo dijake in zunanje obiskovalce izzvali na gimnaziji Jurija Vege v Idriji, kjer v petek pripravljajo že sedmi kulturni maraton.
Da dijaki doživljajsko prepričljivo na delavnicah in skozi pripravo dogodkov občutijo kulturo in ustvarjalnost, da se jim torej kultura ne zdi nekaj odtujenega, ampak jo za en dan doživijo v vsej njeni polnosti in ustvarjalni igrivosti: tako bi strnili bistvo prireditve, s katero bodo na realki počastili kulturni praznik, odprli vrata vsem generacijam in za en dan postali šola, ki bo prekipevala od ustvarjalnosti.
»Zadnja leta skušamo maratone tematsko poenotiti s kakšno znamenito idrijsko temo, kot je letos razsvetljeni zdravnik in botanik Giovanni Antonio Scopoli. Tako širimo in populariziramo idrijske teme, ki so navdihujoče, drzne, inovativne tudi v evropskem smislu,« je pred začetkom kulturnega maratona povedala Maja Justin Jerman, profesorica slovenskega jezika.
Meni, da so posegli v aktualno temo, saj sodobni človek pogreša vero v znanje in smisel presežnega ustvarjanja, katerega bistvo je s svojim delom poosebljal prav tirolski naravoslovec, ki je kot rudniški zdravnik v Idriji deloval med letoma 1754 in 1769.
V kulturni maraton so močni vpeti sami dijaki, na delavnicah s kakovostnimi mentorji pridobivajo novo znanje, izkušnje ter ustvarjalne možnosti, v katerih se prepoznavajo in potrjujejo. Idrijska realka od nekdaj slovi po tem, da ima kritične in ambiciozne dijake, ki iz leta v leto tudi sami dvigujejo meje kakovosti kulturne prireditve ter s konstruktivno kritiko kažejo na pomanjkljivosti in jih naslednje leto nadgradijo.
»Neverjetno zadoščenje je, ko vidiš, česa so sposobni in kako dobre ideje imajo. Brez dijakov bi bil maraton sam sebi namen in bi odpadel kot suha veja drevesa,« je Justin Jermanova slikovito opisala levji delež, ki ga imajo pri kulturni prireditvi dijaki.
Na delavnicah ustvarjalnega giba in pripovedovanja zgodb iz botanikovega življenja bodo tako sledili Scopolijevemu duhu, s fotografom lovili v objektiv Scopolijevo vilo v Rudarski hiši, znanstvenika pa spoznavali tudi na okrogli mizi o razsvetljenski misli tu in zdaj, na kateri bodo sodelovali ugledni poznavalci – zdravnik dr. Alfred Kobal, kemičarka Ivica Kavčič, geolog Jože Čar, pisatelj Aleš Šteger, politični filozof Janez Markeš in botanik Jože Bavcon.
Da dijaki doživljajsko prepričljivo na delavnicah in skozi pripravo dogodkov občutijo kulturo in ustvarjalnost, da se jim torej kultura ne zdi nekaj odtujenega, ampak jo za en dan doživijo v vsej njeni polnosti in ustvarjalni igrivosti: tako bi strnili bistvo prireditve, s katero bodo na realki počastili kulturni praznik, odprli vrata vsem generacijam in za en dan postali šola, ki bo prekipevala od ustvarjalnosti.
»Zadnja leta skušamo maratone tematsko poenotiti s kakšno znamenito idrijsko temo, kot je letos razsvetljeni zdravnik in botanik Giovanni Antonio Scopoli. Tako širimo in populariziramo idrijske teme, ki so navdihujoče, drzne, inovativne tudi v evropskem smislu,« je pred začetkom kulturnega maratona povedala Maja Justin Jerman, profesorica slovenskega jezika.
Meni, da so posegli v aktualno temo, saj sodobni človek pogreša vero v znanje in smisel presežnega ustvarjanja, katerega bistvo je s svojim delom poosebljal prav tirolski naravoslovec, ki je kot rudniški zdravnik v Idriji deloval med letoma 1754 in 1769.
Giovanni Antonio Scopoli bo osrednja letošnja rdeča nit Kulturnega maratona. FOTO: Wikipedija
O razsvetljenski misli
V kulturni maraton so močni vpeti sami dijaki, na delavnicah s kakovostnimi mentorji pridobivajo novo znanje, izkušnje ter ustvarjalne možnosti, v katerih se prepoznavajo in potrjujejo. Idrijska realka od nekdaj slovi po tem, da ima kritične in ambiciozne dijake, ki iz leta v leto tudi sami dvigujejo meje kakovosti kulturne prireditve ter s konstruktivno kritiko kažejo na pomanjkljivosti in jih naslednje leto nadgradijo.
»Neverjetno zadoščenje je, ko vidiš, česa so sposobni in kako dobre ideje imajo. Brez dijakov bi bil maraton sam sebi namen in bi odpadel kot suha veja drevesa,« je Justin Jermanova slikovito opisala levji delež, ki ga imajo pri kulturni prireditvi dijaki.
Na delavnicah ustvarjalnega giba in pripovedovanja zgodb iz botanikovega življenja bodo tako sledili Scopolijevemu duhu, s fotografom lovili v objektiv Scopolijevo vilo v Rudarski hiši, znanstvenika pa spoznavali tudi na okrogli mizi o razsvetljenski misli tu in zdaj, na kateri bodo sodelovali ugledni poznavalci – zdravnik dr. Alfred Kobal, kemičarka Ivica Kavčič, geolog Jože Čar, pisatelj Aleš Šteger, politični filozof Janez Markeš in botanik Jože Bavcon.
