Traso mangartske ceste bodo določili metulji
Gradnja nadomestne trase bo v najboljšem primeru stekla prihodnje leto.
Odpri galerijo
Zapora je za marsikoga zgolj simbolična. FOTO: Blaž Močnik
Log pod Mangartom – Sedmo leto po podoru, zaradi katerega je vrhnji del mangartske ceste zaprt za promet, nadomestna trasa v dolžini enega kilometra še vedno ni natančno določena. Zavod za varstvo narave namreč zahteva še ornitološko študijo in botanični popis.
Skalni podor je cesto poškodoval novembra 2012, tako da se odtlej na vrh naše najviše ležeče državne asfaltirane ceste na 2055 metrov nadmorske višine – vsaj uradno – ni mogoče zapeljati. Nekoliko pred podorom je urejeno zgolj manjše parkirišče, nadomestne trase, potem ko je padla v vodo gradnja galerije, pa očitno niti letos ne bodo začeli graditi.
Da bi na to območje sploh lahko posegali, je morala država najprej spremeniti zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP). Prvi terenski ogled s predstavniki soglasodajalcev in lokalno skupnostjo je direkcija za infrastrukturo pripravila predlanskega junija, nakar je lani izdelala idejno zasnovo, ki obravnava štiri različice poteka nove ceste. »Na zahtevo TNP in zavoda za varstvo narave je treba celotno izbrano traso še dodatno optimirati glede na rezultate ornitološke študije, botaničnega popisa ter popisa metuljev in drugih žuželk,« so nam pojasnili na direkciji.
Terenske popise bodo pristojni izvedli poleti, kar bi gradnjo zamaknilo za leto dni. »Šele na podlagi rezultatov popisov in študij bo možno dokončno umestiti traso in izdelati dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo.«
Na zavodu za varstvo narave pojasnjujejo, da so se lanskega marca v strokovnem mnenju izrekli o najustreznejši varianti in določili potrebne omilitvene ukrepe. »Med temi so bili tudi izvedba botaničnega popisa na območju trase predvidene ceste ter strokovna ornitološka študija predvidenih vplivov posega na populacijo belke,« je dejala biologinja Jana Laganis. Zavod je nazadnje agencijo za okolje obvestil o naknadno prejetih podatkih o prisotnosti ogroženih vrst metuljev in nekaterih drugih vrst žuželk na obravnavanem območju ter o tem, da je treba izvesti ekspertno študijo o pomembnosti območja za izbrane skupine žuželk. »Ker take študije na tem območju še niso bile izvedene, so nujne za ugotovitev, ali poseg ne bo ogrozil populacij varovanih vrst in habitatnih tipov. Prav tako bodo rezultati ključni za morebitno nadaljnjo optimizacijo trase predvidene ceste,« je dodala.
Bovški župan Valter Mlekuž meni, da se projekt gradnje nadomestne trase vleče predolgo. »Na delih trase, ki niso sporni, bi vendarle lahko gradili,« je prepričan. Predvidena nadomestna cesta v dolžini enega kilometra v prvem delu sledi trasi sedanje dovozne poti do koče na Mangartskem sedlu. V nadaljevanju poteka po novi trasi do priključka na cesto v bližini »pentlje«.
V poletni sezoni je mangartska cesta, ki so jo leta 1938 Italijani zgradili v manj kot letu dni, precej obremenjena. V razvojni zadrugi Mangrt, ki za uporabo ceste zaračunava pet evrov ekološke takse, so lani našteli približno 15.000 motoristov in avtomobilov, poleg tega pa se na sedlo poda še kakšnih 7000 kolesarjev. Po naših informacijah se na Bovškem zbira civilna iniciativa, ki gradnji nadomestne trase nasprotuje.
»Nasprotujem vsakemu onečaščenju in razvrednotenju narave. Uničevanje tako izjemne lokacije pa je že neprištevnost,« je dejal Fedja Klavora, upokojeni arhitekt. Med drugim ga moti lahkotnost odločanja o nepovratnem uničenju z oranjem velikih bagerjev za stotine vozil in motorjev, odsotnost informiranja občanov in razprave o dobitkih in izgubah, da se denar ne namenja tudi za izboljšanje razmer na še prevoznem delu ceste, neupoštevanje omejevanja prometa v evropskih praksah v Alpah in izguba spomina o leta 2006 sprejetem projektu Umirjanje prometa v Julijskih Alpah, s katerim da je občina Bovec načrtovala prepoved prometa za motorni promet na Mangrtsko sedlo.
Skalni podor je cesto poškodoval novembra 2012, tako da se odtlej na vrh naše najviše ležeče državne asfaltirane ceste na 2055 metrov nadmorske višine – vsaj uradno – ni mogoče zapeljati. Nekoliko pred podorom je urejeno zgolj manjše parkirišče, nadomestne trase, potem ko je padla v vodo gradnja galerije, pa očitno niti letos ne bodo začeli graditi.
Kraj podora. FOTO: Blaž Močnik
Najprej sprememba zakona
Da bi na to območje sploh lahko posegali, je morala država najprej spremeniti zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP). Prvi terenski ogled s predstavniki soglasodajalcev in lokalno skupnostjo je direkcija za infrastrukturo pripravila predlanskega junija, nakar je lani izdelala idejno zasnovo, ki obravnava štiri različice poteka nove ceste. »Na zahtevo TNP in zavoda za varstvo narave je treba celotno izbrano traso še dodatno optimirati glede na rezultate ornitološke študije, botaničnega popisa ter popisa metuljev in drugih žuželk,« so nam pojasnili na direkciji.
Arso je zahteve po izvedbi ornitološke študije in botaničnega popisa zavodu za varstvo narave poslal avgusta lani. Februarja je zavod zahteval še popis metuljev in drugih žuželk.
Terenske popise bodo pristojni izvedli poleti, kar bi gradnjo zamaknilo za leto dni. »Šele na podlagi rezultatov popisov in študij bo možno dokončno umestiti traso in izdelati dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo.«
Grožnja za varovane živali in rastline
Na zavodu za varstvo narave pojasnjujejo, da so se lanskega marca v strokovnem mnenju izrekli o najustreznejši varianti in določili potrebne omilitvene ukrepe. »Med temi so bili tudi izvedba botaničnega popisa na območju trase predvidene ceste ter strokovna ornitološka študija predvidenih vplivov posega na populacijo belke,« je dejala biologinja Jana Laganis. Zavod je nazadnje agencijo za okolje obvestil o naknadno prejetih podatkih o prisotnosti ogroženih vrst metuljev in nekaterih drugih vrst žuželk na obravnavanem območju ter o tem, da je treba izvesti ekspertno študijo o pomembnosti območja za izbrane skupine žuželk. »Ker take študije na tem območju še niso bile izvedene, so nujne za ugotovitev, ali poseg ne bo ogrozil populacij varovanih vrst in habitatnih tipov. Prav tako bodo rezultati ključni za morebitno nadaljnjo optimizacijo trase predvidene ceste,« je dodala.
Predvidena nadomestna cesta, dolga kilometer, v prvem delu sledi trasi dovozne poti do koče na Mangartskem sedlu. V nadaljevanju poteka po novi trasi do priključka na cesto v bližini »pentlje«. FOTO: Blaž Močnik
Bovški župan Valter Mlekuž meni, da se projekt gradnje nadomestne trase vleče predolgo. »Na delih trase, ki niso sporni, bi vendarle lahko gradili,« je prepričan. Predvidena nadomestna cesta v dolžini enega kilometra v prvem delu sledi trasi sedanje dovozne poti do koče na Mangartskem sedlu. V nadaljevanju poteka po novi trasi do priključka na cesto v bližini »pentlje«.
Vpletla naj bi se še civilna iniciativa
V poletni sezoni je mangartska cesta, ki so jo leta 1938 Italijani zgradili v manj kot letu dni, precej obremenjena. V razvojni zadrugi Mangrt, ki za uporabo ceste zaračunava pet evrov ekološke takse, so lani našteli približno 15.000 motoristov in avtomobilov, poleg tega pa se na sedlo poda še kakšnih 7000 kolesarjev. Po naših informacijah se na Bovškem zbira civilna iniciativa, ki gradnji nadomestne trase nasprotuje.
»Nasprotujem vsakemu onečaščenju in razvrednotenju narave. Uničevanje tako izjemne lokacije pa je že neprištevnost,« je dejal Fedja Klavora, upokojeni arhitekt. Med drugim ga moti lahkotnost odločanja o nepovratnem uničenju z oranjem velikih bagerjev za stotine vozil in motorjev, odsotnost informiranja občanov in razprave o dobitkih in izgubah, da se denar ne namenja tudi za izboljšanje razmer na še prevoznem delu ceste, neupoštevanje omejevanja prometa v evropskih praksah v Alpah in izguba spomina o leta 2006 sprejetem projektu Umirjanje prometa v Julijskih Alpah, s katerim da je občina Bovec načrtovala prepoved prometa za motorni promet na Mangrtsko sedlo.
