Po več letih prizadevanj in nekaj dodatnih milijonih od prvotno načrtovanih so v Rogaški Slatini vendarle dobili najvišjo stavbo v državi. Sto šest metrov visoki stolp Kristal bodo odprli jutri, v petek pa bo začel redno obratovati. Na leto pričakujejo okoli 60.000 obiskovalcev, že za petek je svoj prihod napovedalo več avtobusov.

Za razgled bo treba plačati deset evrov, prostori na vrhu lahko sprejmejo skupno 150 obiskovalcev. FOTO: Dejan Javornik

»Sporočam, da je na vrhu vse kristalno jasno,« je danes novinarjem razlagal do ušes nasmejani slatinski župan Branko Kidrič. Več let si je prizadeval, da bi v Rogaški Slatini dobili razgledni stolp. Sprva so ga nameravali postaviti bliže zdraviliškemu parku, a se spomeniška služba ni strinjala. Potem so poiskali območje nekdanjega mizarstva, del zemljišča odkupili, zadnji dve leti pa gradili.

Dvigalo obiskovalce do vrha pripelje v 35 sekundah. FOTO: Dejan Javornik

Ko so januarja 2019 načrte v navzočnosti takratnega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška predstavljali občinskim svetnikom, je bilo rečeno, da bo stolp stal 2,1 milijona evrov. Na koncu je postavitev stala pet milijonov evrov. Župan Kidrič pojasnjuje, da je bil idejni načrt drugačen. Da sta bili mišljeni na vrhu le dve etaži, zdaj so tri, spremenila se je tudi oblika stolpa, močno so se podražili materiali. Dva milijona evrov je občina pridobila na razpisu ministrstva za gospodarstvo, tri milijone so zagotovili v proračunu in od donatorjev. Kidrič je dejal, da pričakujejo od tridesetih donatorjev 600.000 evrov: »Verjamem, da bodo donatorji, ki tega še niso izpolnili, svoje obveznosti poravnali. Do zdaj so dali dobro polovico sredstev.«

Kavarna sprejme 40 obiskovalcev, vse tri vrhnje etaže pa skupno 150. FOTO: Dejan Javornik

Na kavo in po doživetje

Na razgledni stolp obiskovalce v 35 sekundah popelje dvigalo, prva postaja je kavarna na 96 metrih. Za pogumne je urejena manjša zastekljena pohodna odprtina. Etažo više, 100 metrov nad tlemi, so poimenovali panorama. Tam si lahko obiskovalci v miru ogledajo okolico, za doplačilo pa imajo tudi možnost virtualnega doživetja. Ko si obiskovalec natakne VR-očala, se odvrti desetminutni film v svetu virtualne resničnosti, obiskovalec bo poletel nad Rogaško Slatino, spoznal krilatega konja Pegaza in njegovo zgodbo, povezano z mestom, seznanil se bo s tamkajšnjo zgodovino, ponovno bo oživelo tudi kultno pokrito sprehajališče Wandelbahn, ki so ga porušili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Povsem na vrhu je še odprta terasa.

Kidrič pravi, da se stolp ne bo nagibal: »Za tiste, ki slabo vidijo ali so proti stolpu, je ta nagnjen že ves čas gradnje. V resnici pa bi bil pri vetru 90 kilometrov na uro lahko odklon na vrhu do deset centimetrov. Vendar se ni treba bati, tega ne bi čutili, pa tudi takšnega vetra ni pri nas.«

Na vrhu lahko virtualno poletite nad Rogaško Slatino, skupaj s krilatim konjem Pegazom. FOTO: Dejan Javornik

Računica

Prostori na vrhu lahko sprejmejo skupno 150 obiskovalcev. Kidrič pričakuje, da jih bo na leto na stolpu 60.000, letos 35.000. Stolp bo odprt vsak dan, upravljal ga bo Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slatina, ki je za to že zaposlil tri ljudi. Vstopnica bo stala deset evrov, za mlajše otroke bo brezplačno, za dijake, študente in skupine pa osem evrov. Ob obisku, kot ga pričakujejo, župan predvideva, da se bo vložek občine povrnil v prihodnjih petih do sedmih letih.

Rogaška Slatina je znana po kristalu, tak je tudi stolp. FOTO: Dejan Javornik

Do stolpa vodi nadhod Sonce, pod njim je parkirišče P+R, skupno so za to namenili 2,5 milijona evrov, od tega je bilo 1,2 milijona evrov iz Eko sklada. Kidrič je dejal, da so se gradnje lotili, ker so želeli ponuditi atrakcijo, stolpa v centru mesta pa v Sloveniji ni, hkrati pa želijo revitalizirati degradirano območje mizarstva. Kot smo poslušali januarja 2019 ob predstavitvi projekta, bi na območju nekdanjega mizarstva zrasel tudi orglarski center, ki naj bi imel kar 2000 sedežev in bi stal 400 milijonov evrov.

Z vrha stolpa je tudi razgled na še vedno propadajoče mizarstvo, ki leži v neposredni bližini stolpa in 183 metrov dolgega nadhoda Sonce. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Danes je območje še vedno zapuščeno in propadajoče. A Kidrič poudarja: »Menim, da smo z izgradnjo trojčka [stolp, nadhod, parkirišče] naredili prvi, a zelo pomemben korak k sanaciji degradiranega območja starega mizarstva ob vznožju Tržaškega hriba. Nadhod s promenado namreč omogoča manj kot desetminutni sprehod iz ožjega zdraviliškega jedra oziroma vseh hotelov do sem in nazaj.«