Tudi dopolnjena recenzija proti sosežigu
Šaleško EKO gibanje pričakuje od občinskih svetnikov, da bodo predlagani sosežig zavrnili.
Odpri galerijo
Šoštanjski svetniki bodo prihodnji teden poslušali poročila o načrtovanem sosežigu v Tešu. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Recenzija poročila o vplivih na okolje za sosežig v Tešu zasebnega Inštituta za okolje in prostor, ki jo je naročila občina Šoštanj, je ugotovila, da bo sosežig poslabšal »kakovost zraka in tal ter negativno vplival na zdravje ljudi«. V Tešu so recenziji očitali vrsto napak, občina Šoštanj je zahtevala dopolnitev. Ta pa je do sosežiga prav tako ostra in opozarja, da bo vpliv na okolje pri sosežigu večji kot pri sežigu zgolj lignita. Obema stranema bodo šoštanjski svetniki prisluhnili prihodnji teden.
Cvetka Ribarič Lasnik je v recenziji zapisala, da mejne vrednosti toksičnih elementov niso presežene niti pri sežigu lignita niti pri sosežigu lignita in goriva SRF iz nenevarnih odpadkov. A so vrednosti pri sosežigu precej večje, težke kovine pa so tihi ubijalci. Tudi dopolnjena recenzija piše, da ima SRF večje koncentracije kadmija, arzena, niklja in svinca, za katere Ribarič Lasnikova že v recenziji piše, da ni spodnje meje toksičnosti, saj so »rakotvorni, mutageni in teratogeni«. V dopolnitvi dodaja, da je vsebnost kovin v SRF 608,5-krat večja v primerjavi z lignitom.
V Tešu so recenzijo zelo kritizirali. Poudarili so, da avtorica sama navaja, da bodo »vsi vplivi na okolje znotraj dovoljenih mejnih vrednosti. Podobno stališče v Tešu ves čas zagovarjamo, pri čemer smo – na podlagi rezultatov različnih študij – trdno prepričani, da bi sosežig goriva iz nenevarnih odpadkov izboljšal okoljsko in zdravstveno sliko v Šaleški dolini«. Dodali so, da Ribarič Lasnikova brez argumenta trdi, »da se bo s sosežigom trajno poslabšala kakovost zraka in okolja. Vse strokovne analize, ki smo jih v Tešu izvedli v sklopu poročila o vplivih na okolje, kažejo nasprotno. To potrjujejo tudi monitoringi tujih, predvsem nemških termoelektrarn, ki že več let uporabljajo tovrstno gorivo.«
Kot zdaj odgovarja Ribarič Lasnikova, je pri pripravi dokumenta upoštevala izhodišče, »da mora sosežig odpadkov zagotoviti enako ali nižjo raven vpliva na okolje kot pri uporabi izključno lignita. Vendar koncentracije težkih kovin (toksičnih elementov) in klora v trdnem gorivu SRF, suhih dimnih plinih na dimniku in koncentracije toksičnih elementov v pepelu, letečem pepelu v primerjavi uporabe samo lignita kažejo nasprotno. Manjše vrednosti so le za tri elemente od šestnajstih.« Ribarič Lasnikova je pritrdila Tešu, da bo emisija ogljikovega dioksida zaradi sosežiga manjša, a je poudarila: »Dejanskega prispevka vožnje s tovornjaki pa ni mogoče izračunati, ker ni znan dobavitelj trdnega goriva SRF.« V Tešu so za zdaj pojasnili le, da ne načrtujejo uvoza odpadkov iz tujine, saj da imajo zagotovila, da so slovenska podjetja sposobna zagotoviti dovolj kakovostnega goriva SRF.
V Tešu so poudarili, da imajo najsodobnejšo termoelektrarno v Evropski uniji z najsodobnejšo čistilno napravo in filtri, ki so »nedvomno primerni za sosežig«. V Šaleškem EKO gibanju pa po objavi dopolnjene recenzije od šoštanjskih svetnikov pričakujejo vse kaj drugega, je dejala Urša Menih Dokl: »Karkoli razen odločne zavrnitve in ustavitve vseh postopkov sosežiga je skregano z zdravo pametjo. In je v nepopravljivo škodo prebivalcem.«
Cvetka Ribarič Lasnik je v recenziji zapisala, da mejne vrednosti toksičnih elementov niso presežene niti pri sežigu lignita niti pri sosežigu lignita in goriva SRF iz nenevarnih odpadkov. A so vrednosti pri sosežigu precej večje, težke kovine pa so tihi ubijalci. Tudi dopolnjena recenzija piše, da ima SRF večje koncentracije kadmija, arzena, niklja in svinca, za katere Ribarič Lasnikova že v recenziji piše, da ni spodnje meje toksičnosti, saj so »rakotvorni, mutageni in teratogeni«. V dopolnitvi dodaja, da je vsebnost kovin v SRF 608,5-krat večja v primerjavi z lignitom.
V Tešu so recenzijo zelo kritizirali. Poudarili so, da avtorica sama navaja, da bodo »vsi vplivi na okolje znotraj dovoljenih mejnih vrednosti. Podobno stališče v Tešu ves čas zagovarjamo, pri čemer smo – na podlagi rezultatov različnih študij – trdno prepričani, da bi sosežig goriva iz nenevarnih odpadkov izboljšal okoljsko in zdravstveno sliko v Šaleški dolini«. Dodali so, da Ribarič Lasnikova brez argumenta trdi, »da se bo s sosežigom trajno poslabšala kakovost zraka in okolja. Vse strokovne analize, ki smo jih v Tešu izvedli v sklopu poročila o vplivih na okolje, kažejo nasprotno. To potrjujejo tudi monitoringi tujih, predvsem nemških termoelektrarn, ki že več let uporabljajo tovrstno gorivo.«
Pričakovanja
Kot zdaj odgovarja Ribarič Lasnikova, je pri pripravi dokumenta upoštevala izhodišče, »da mora sosežig odpadkov zagotoviti enako ali nižjo raven vpliva na okolje kot pri uporabi izključno lignita. Vendar koncentracije težkih kovin (toksičnih elementov) in klora v trdnem gorivu SRF, suhih dimnih plinih na dimniku in koncentracije toksičnih elementov v pepelu, letečem pepelu v primerjavi uporabe samo lignita kažejo nasprotno. Manjše vrednosti so le za tri elemente od šestnajstih.« Ribarič Lasnikova je pritrdila Tešu, da bo emisija ogljikovega dioksida zaradi sosežiga manjša, a je poudarila: »Dejanskega prispevka vožnje s tovornjaki pa ni mogoče izračunati, ker ni znan dobavitelj trdnega goriva SRF.« V Tešu so za zdaj pojasnili le, da ne načrtujejo uvoza odpadkov iz tujine, saj da imajo zagotovila, da so slovenska podjetja sposobna zagotoviti dovolj kakovostnega goriva SRF.
V Tešu so poudarili, da imajo najsodobnejšo termoelektrarno v Evropski uniji z najsodobnejšo čistilno napravo in filtri, ki so »nedvomno primerni za sosežig«. V Šaleškem EKO gibanju pa po objavi dopolnjene recenzije od šoštanjskih svetnikov pričakujejo vse kaj drugega, je dejala Urša Menih Dokl: »Karkoli razen odločne zavrnitve in ustavitve vseh postopkov sosežiga je skregano z zdravo pametjo. In je v nepopravljivo škodo prebivalcem.«
