Absurd ali uporabno vozilo iz prihodnosti?
Na tem avtomobilu so pravzaprav edino sprednja vrata običajna, vse drugo je, recimo temu, iz prihodnosti. Zadnja bočna vrata se ob odpiranju dvignejo, v treh vrstah sedežev je prostora za šest oseb, na sredinski konzoli se bohoti zaslon televizijskih mer, volanski obroč, ob katerem ni nobenih ročic, ni obroč, ampak nekaj podobnega letalskemu krmilu …
O tistem, kar je skrito, sploh še nismo nič zapisali. Začnimo s podatkom, da trije (!) elektromotorji skupaj zmorejo 750 kW ali osupljivih 1020 konjskih moči. Jasno je, da vse to ne more biti poceni.
ℹ Tesla model X plaid
Zastopnik: Tesla, podružnica Slovenija, Ljubljana
Cena: 137.490 evrov (testno vozilo 150.320)
Euro NCAP (2019): *****
Izpust CO2: 0 g/km
Tesla model X plaid zagotovo ni vsakdanji avtomobil, prav tako ni avtomobil za vsakogar. Najbrž tudi zame ne. Že ob prevzemu sem se po parkirišču odpeljal kot po jajcih, da me teh tisoč konjev ne bi brcnilo in zbezljalo nekam, kjer bi mimogrede naredil škodo v petmestni številki. Izkazalo pa se je, da je v načinu chill model X plaid vendarle lahko povsem pohleven, obvladljiv, a še vedno dovolj hiter, da se v trenutku odlepi od zadaj vozečih.
Komur to ni dovolj, lahko izbere vozna načina sport in plaid, predvsem z zadnjim model X postane eden od najbolj brutalnih velikoserijskih avtomobilov sploh. Pospeški so notranje organe trgajoči, v zgolj 2,6 sekunde digitalni števec pokaže 100 kilometrov na uro. Seveda je vse skupaj podprto s štirikolesnim pogonom in elektroniko, ki omogoča, da je pospeševanje zvezno in po nepotrebnem ne uničuje pnevmatik. Posebej fascinantno je, kako avtomobil pospešuje tudi pri večji hitrosti, števec se sicer ustavi (in, verjemite, tega nismo preverjali) pri 262 km/h.
V tem primeru bi se morda kar slišalo, kako izteka energija iz baterije, v kateri je 95 kWh uporabnega soka za pogon 2,5 tone težkega vozila. A zelo verjamem, da tudi lastniki tako ne vozijo vsak dan, sam sem bil povsem zadovoljen z najmirnejšim načinom vožnje, chill. Tudi v tem primeru je zmogljivost daleč od podhranjenosti, slabih 900 kilometrov testnih poti sem premagal s povprečno porabo 20,4 kWh na 100 kilometrov. Takole čez prst bi brez težav prevozil 450 kilometrov med dvema polnjenjema, ob mirni relacijski vožnji pa tudi čez 500. Mimogrede, model X plaid lahko polnite z največjo močjo 250 kW, česar pa na ljubljanski Teslini polnilnici žal nismo mogli preizkusiti.
Ne volan, temveč krmilo
Če o zmogljivosti nimam nobenih pripomb (razen racionalnega prebliska, komu je sploh namenjena in kdaj lahko pride prav), pa je malce drugače z občutkom za volanskim obročem. No, še enkrat, ni obroč, je krmilo, trženjsko poimenovano yoke. Med vožnjo po avtocesti morda niti ne moti tako, da je spodaj in zgoraj prirezano, a že ob izvozu na prvem križišču, kjer je treba resneje zaviti, roka zagrabi v prazno. Tudi na bolj zaviti cesti pravega občutka, kako obvladati avtomobil, pravzaprav ne dobite.
Še bolj zmoti dejstvo, da je treba smerne kazalce vključevati s tipko na krmilu. Saj nekako usvojite, da ne segate po obvolanski ročici, ampak kaj, ko krmilo kdaj ni obrnjeno tako, kot bi si želeli. Med vožnjo v krožišču vklop smernika pred izvozom pomeni precejšen miselni in rokohitrski zalogaj. Le kaj je tega treba bilo?
Na vse drugo upravljanje pravzaprav nimam večjih pripomb, pa čeprav so stvari digitalizirane ali minimalizirane. Model X se v nasprotju z modelom 3, denimo, ponaša tudi z zaslonom z glavnimi merilniki pred voznikom, po tem se torej ne razlikuje od drugih avtomobilov. Velikanski zaslon na sredinski konzoli ima dovršen uporabniški vmesnik, tako da za večino nastavitev ni treba klikniti več kot dvakrat. Ob spominu na funkcijsko borne infozabavne sisteme nekaterih znamk, ki ne marajo za slovenščino, je izvrsten prevod Teslinega sistema kot balzam za podalpsko dušo.
Prek zaslona, ki ga lahko obrnete proti vozniku ali sovozniku, lahko pa ga pustite v nevtralni, sredinski legi, je mogoče tudi odpiranje in zapiranje vrat, posamično ali vseh naenkrat, ter prestavljanje. Za zadnje niti ni nujno, da potrebuje kakšen ukaz, kajti takoj ko so vrata zaprta in je vozniški sedež zaseden, avtomobil predvidi, ali se boste peljali naprej ali vzvratno, in ustrezno reagira.
Med vožnjo vam lahko pomaga tudi avtopilot, sistem avtonomne vožnje, ki pa mene ni prepričal. Odziva se preveč živčno, prav nič mehko, pogosto prezgodaj, in tako povzroča nelagodje ne samo pri vozniku, temveč tudi med potniki. K sreči je mogoče izbrati čisto običajen radarski tempomat, a tudi pri tem je odziv včasih preveč paničen. Česar pri tehnološko tako dovršenem (ali pač ne?) avtomobilu ne bi pričakoval.
Ni najboljši, je pa zanimiv in vznemirljiv
Posebna zanimivost so zadnja krilna vrata, tako kot vsa so seveda električno upravljana. Kot se spodobi, niso samo preprosta igračka, ampak masivna konstrukcija, ki ji tipala preprečujejo, da po nepotrebnem ne oplazi bližnje ovire. Da bi lahko delovala tudi na ozkih parkirnih mestih, se lahko nekoliko bolj zložijo, prav tako se znajo zaustaviti pod (pre)nizkim stropom garaže. A v tem primeru vstop v vozilo ni več tako razkošno udoben, kot je, ko je prostora okrog avtomobila dovolj. Če nihče drug, starši majhnih otrok zagotovo pogrešajo takšno odprtino, ko jih pripenjajo v otroški avtosedež.
Omeniti velja še intuitivno mobilno aplikacijo, prek katere je mogoče preprosto dostopati do vseh podatkov o avtomobilu, ga vnaprej ogrevati ali hladiti in podobno, kar znajo tudi nekateri drugi. No, pri Tesli so šli še korak dlje, s funkcijo summon lahko avtomobil upravljate, ne da bi sedeli v njem. James Bond je to sicer počel že leta nazaj s starim ericssonom, ampak on je bil tako in tako vedno vsaj korak pred vsemi.
In enako se zdi za Teslo. Nikakor ni najboljši avtomobil pod soncem, je pa zagotovo eden od najbolj zanimivih in vznemirljivih. Ne samo zaradi krilnih zadnjih bočnih vrat …
