BMW-jev elektro pionir brez neposrednega naslednika?
Elektrifikacija: Bavarski načrti gredo v širino, z manj posebnim modeli
Odpri galerijo
BMW i3
BMW je bil znotraj avtomobilske industrije eden svojevrstnih pionirjev, ko je leta 2013 na ceste zapeljal zelo naprednega električnega malčka i3, skupaj s hibridnim športnikom i8. Gre za dokaj unikatna modela, ki se bosta verjetno prodajala še kar nekaj let, a po pisanju Financial Timesa vsaj i3 neposrednega naslednika ne bo imel, BMW pa bo šel na drugačen način v še bolj množično elektrifikacijo.
Tako je za omenjeni vir povedal član BMW-jeve uprave Pieter Nota. Naslednji model iz Münchna, ki bo povsem električen, bo sicer še letos električni mini, pa potem električna izvedba športnega terenca iX3 in nato leta 2021 električna limuzina i4.
Že nekaj nazaj nam je član uprave zadolžen za razvoj Klaus Fröhlich dejal, da je modelsko-proizvodna strategija podjetja glede bodočih modelov takšna, da bi lahko v njih brez težav izmenično na tekočem traku vgrajevali bodisi konvencionalni pogon z motorjem na notranje zgorevanje, hibridni pogon ali baterijski električni pogon, pač glede na potrebe prodaje.
BMW i3 pa je precej unikaten model, ima npr. zelo napredno školjko iz plastike ojačane z ogljikovimi vlakni, poseben sistem odpiranja drugega para vrat, takšnega izdelka pa skoraj ni mogoče pripraviti v še kaki drugi izvedenki.
BMW je sicer v i3 postopoma izboljševal zmogljivost akumulatorja in dosegel dokajšnje število kupcev, doslej so jih po podatkih FT prodali okoli 150 tisoč. Tudi pri nas ima glede na ne posebej velik obseg trga električnih vozil več kot dobre številke registracij, letos je bil do vključno avgusta najbolje prodajani baterijski električni model s 64 registracijami, lani so jih na novo registrirali 108, leta 2017 94, v 2016. 56, 2015. 28 in 2014. 27. Avtomobil sicer po rednem ceniku velja 41 tisočakov, zanj pa je dosegljive 7500 evrov subvencije.
BMW sicer načrtuje da bo do leta 2021 prodajo elektrificiranih avtomobilov (baterijskih in priključnih hibridov) podvojil, v letu 2023 naj bi imeli v ponudbi 25 tovrstnih modelov, do leta 2025 naj bi se prodaja vsako leto povečala v povprečju za 30 odstotkov.
Podjetje je sicer na vrh uprave nedavno postavilo novega človeka, to je dosedanji šef proizvodnje Oliver Zipse. Na položaju je zamenjal Haralda Krügerja, ki je vodenje družbe opravljal le en mandat, kar nekaj zapisov v zahodnih medijih pa je šlo v smeri, da podjetja ni dovolj hitro vodil v smeri še bolj agresivne elektrifikacije.
Tako je za omenjeni vir povedal član BMW-jeve uprave Pieter Nota. Naslednji model iz Münchna, ki bo povsem električen, bo sicer še letos električni mini, pa potem električna izvedba športnega terenca iX3 in nato leta 2021 električna limuzina i4.
Že nekaj nazaj nam je član uprave zadolžen za razvoj Klaus Fröhlich dejal, da je modelsko-proizvodna strategija podjetja glede bodočih modelov takšna, da bi lahko v njih brez težav izmenično na tekočem traku vgrajevali bodisi konvencionalni pogon z motorjem na notranje zgorevanje, hibridni pogon ali baterijski električni pogon, pač glede na potrebe prodaje.
BMW i3 pa je precej unikaten model, ima npr. zelo napredno školjko iz plastike ojačane z ogljikovimi vlakni, poseben sistem odpiranja drugega para vrat, takšnega izdelka pa skoraj ni mogoče pripraviti v še kaki drugi izvedenki.
150 tisoč
BMW je sicer v i3 postopoma izboljševal zmogljivost akumulatorja in dosegel dokajšnje število kupcev, doslej so jih po podatkih FT prodali okoli 150 tisoč. Tudi pri nas ima glede na ne posebej velik obseg trga električnih vozil več kot dobre številke registracij, letos je bil do vključno avgusta najbolje prodajani baterijski električni model s 64 registracijami, lani so jih na novo registrirali 108, leta 2017 94, v 2016. 56, 2015. 28 in 2014. 27. Avtomobil sicer po rednem ceniku velja 41 tisočakov, zanj pa je dosegljive 7500 evrov subvencije.
BMW sicer načrtuje da bo do leta 2021 prodajo elektrificiranih avtomobilov (baterijskih in priključnih hibridov) podvojil, v letu 2023 naj bi imeli v ponudbi 25 tovrstnih modelov, do leta 2025 naj bi se prodaja vsako leto povečala v povprečju za 30 odstotkov.
Podjetje je sicer na vrh uprave nedavno postavilo novega človeka, to je dosedanji šef proizvodnje Oliver Zipse. Na položaju je zamenjal Haralda Krügerja, ki je vodenje družbe opravljal le en mandat, kar nekaj zapisov v zahodnih medijih pa je šlo v smeri, da podjetja ni dovolj hitro vodil v smeri še bolj agresivne elektrifikacije.
