Ideja z dolgo brado, izvedba pa je zdaj blizu

Poleg uprave bo še pet specializiranih enot, v katerih je predvidenih 283 policistov.
Fotografija: Avtocestna policija se bo gradila postopoma. Načrtujejo, da bosta v prvih mesecih leta ustanovljeni uprava in ljubljanska specializirana enota. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice
Odpri galerijo
Avtocestna policija se bo gradila postopoma. Načrtujejo, da bosta v prvih mesecih leta ustanovljeni uprava in ljubljanska specializirana enota. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice

Kot strela z jasnega je pred časom prišla novica, da bo Slovenija kmalu dobila novo specializirano enoto za obvladovanje prometne problematike na avtocestnem križu. O avtocestni policiji se je sicer govorilo že pred leti, a je ostalo pri ideji, tudi zato, ker je bila na policiji kadrovsko podhranjena že specializirana enota za nadzor prometa.

Pogled v arhivske članke pokaže, da so o avtocestni policiji že razpravljali, nad idejo niso bili najbolj navdušeni niti na policiji, zagovarjali pa so jo denimo na agenciji za varnost prometa. Glavni razlogi proti njeni ustanovitvi so bili, da je treba za začetek kadrovsko in materialno posodobiti specializirano enoto za nadzor prometa (SENP), poleg tega so v avtocestni policiji videli nepotreben dodaten administrativni organ. Kar ni v skladu z zavezo in željami policije, da se bodo usmerili v manj šefov in več operativcev. Toda zdaj so sklenili, da je čas, da se v organigram doda tudi novo upravo.
 

Na mizi je bilo več rešitev


Zaradi zgraditve avtocestnega omrežja, uvedbe vinjetnega sistema in precejšnjega povečanja tranzitnega prometa na avtocestah si je vodstvo policije že leta 2011 postavilo cilj, da bo prenovilo oziroma posodobilo delovanje policije na avtocestah in hkrati prometno policijo ustrezno kadrovsko okrepilo.

Po trenutni projekciji bo treba med drugim zagotoviti okoli 25 zmogljivejših patruljnih vozil.. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice
Po trenutni projekciji bo treba med drugim zagotoviti okoli 25 zmogljivejših patruljnih vozil.. FOTO: Marko Feist/Slovenske novice


Vseskozi se je ponujalo več rešitev, od krepitve postaj prometne policije in SENP, do ustanovitve novih enot, ki bi delovale na avtocestah. Avtocestna policija zdaj nastaja na podlagi usmeritev ministra za notranje zadeve.

Že v resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2013 do 2022 je bilo zapisano pričakovanje o specializaciji znotraj prometne policije z ustanovitvijo specializirane enote, ki bo s svojimi območnimi organizacijskimi enotami pristojna za neposredno opravljanje nalog policije na avtocestah in hitrih cestah.

»Navedena rešitev med drugim pomeni jamstvo, da se bo policija v prihodnje lahko ustrezno kadrovsko popolnila tudi za potrebe avtocestne policije. Naklonjenost avtocestni policiji je pokazala tudi uprava družbe Dars, ki bo sodelovala pri zagotavljanju ustreznih prostorskih in tehničnih potreb za avtocestno policijo,« pravijo na generalni policijski upravi (GPU).
 

Gradila se bo postopoma


Na očitke, da že vrsto let primanjkuje pripadnikov SENP, odgovarjajo, da se je tudi ta enota v zadnjih letih kadrovsko okrepila in je trenutno 70-odstotno zasedena. V prihodnje pa jo bodo z zadnjo sistematizacijo delovnih mest povečali še za 15 policistov.
Avtocestna policija se bo gradila postopoma. Načrtujejo, da bosta v prvih mesecih leta ustanovljeni Uprava avtocestne policije in Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana, preostale enote, v Celju, Mariboru, Novem mestu in Kopru, pa bodo zaživele do maja prihodnje leto. Sedež uprave bo v Postojni, skupno s petimi specializiranimi enotami je predvidenih 283 delovnih mest.

»Po trenutnih projekcijah bo za delovanje avtocestne policije treba zagotoviti okoli 25 zmogljivejših označenih patruljnih vozil, deset vozil za oglede krajev, zagotoviti bo treba tudi določeno število motornih koles in civilnih vozil ter vozil za vgradnjo radarskih sistemov,« pojasnjujejo na GPU.
 

Pomen sodobne tehnološke opreme


»Ideja o avtocestni policiji ima že dolgo brado. Samo poimenovanje oziroma to, kako ji danes rečemo, niti ni več pomembno. Bistveno je, ali bomo dali upravljavcem in nadzornikom tega omrežja ustrezno pravno podlago za učinkovito delo in jim zagotovili sodobno tehnološko opremo, ki zelo pogosto reši in nadomesti fizično navzočnost služb. Z učinkovitim in povezanim delom vseh deležnikov na teh cestah bo največ pridobila celotna družba, gospodarstvo in mi uporabniki,« poudarja Robert Štaba, prvi mož zavoda Varna pot in podpredsednik evropskega združenja žrtev prometnih nesreč.

Prometne nesreče in posledice. INFOGRAFIKA: Delo
Prometne nesreče in posledice. INFOGRAFIKA: Delo


Kot strokovnjak za prometno varnost vsako zamisel, ki pripomore k varnejšim cestam, seveda podpira. Štaba pojasnjuje še, da se je tudi v tujini ideja o avtocestni policiji večinoma porodila ob gradnji hitrih cest in avtocest, kjer sta specifičnost in vloga hitrejšega pretoka ljudi in blaga ter povezanosti krajev, regij preprosto zahtevali novo obliko pristopa in nadzora cestnega prometa.

»Vzporedno s tem so z razvojem sodobne tehnologije, vse gostejšim prometom in čedalje večjimi hitrostmi vzdrževalci hitrih cest začeli svojo vlogo zgolj iz vzdrževanja aktivneje prenašati v upravljanje in usmerjanje prometa. Sem sodijo različni obveščevalni portali, pametna in moderna signalizacija na cestni infrastrukturi, predorih, viaduktih, tehtanje in omejevanje tovornih vozil, prevozi nevarnih snovi, cestnine in podobno,« pravi sogovornik.

Potreba po skladnem upravljanju in nadzoru se še kako izkazuje ob različnih dnevnih, prazničnih ali počitniških migracijah, hudih prometnih nesrečah, zimski službi, okvarah vozil, zastojih, izrednih dogodkih.

»Z odpiranjem navedenih cest so se logično kazale nove potrebe in oblike dela vseh služb, pri čemer policija ni nikakršna izjema. Nadzor, kontrola prometa, varnosti, obravnava prometnih nesreč, ki imajo na teh cestah zaradi hitrosti največkrat hujše posledice, nedvomno zahtevajo tudi ustrezno usposobljene policiste, tako v znanju kot opremi,« še dodaja Štaba.

Komentarji: