Kolesa na (v) avtomobilih? Zahtevna kombinacija

Slovenci počasi spoznavamo, da je kolo primerno tudi kot prevozno sredstvo na vsakdanjih poteh, a še raje se z njim podamo na rekreacijsko vožnjo. Prej ali slej si zaželimo pot začeti drugje, ne pred domačim pragom, zato poskušamo kolesa prepeljati z avtomobilom. Možnosti je več, a niso vse enako varne in priročne.

Najbolje bi bilo, če bi lahko kolo nekako zapeljali v avtomobil. Dokler ste sami ali največ v paru, to še nekako gre, sploh če je avtomobil dovolj visok. Najlažje boste kolesa prevažali v enoprostorcih in velikoprostorcih, bistveno težje (ali sploh ne) jih boste spravili v klasično limuzino. Vsekakor je treba biti pazljiv, saj lahko mimogrede pridelate kakšno prasko na plastiki ali celo strgate blago, če prevažate dve kolesu, pa ju lahko poškodujete. Uporaba zaščite (karton, odeja ...) je več kot priporočljiva. Prevoz v avtomobilu je preprostejši, če snamete sprednje kolo.



Nekdaj je bil najbolj razširjen prevoz koles na strehi. Ta možnost z množenjem športnih terencev ni več optimalna, saj je zaradi višine avtomobile nalaganje na streho precej zahtevno opravilo, pa čeprav obstajajo tudi rešitve, ki ga olajšajo (denimo možnost, da drog prečnih prtljažnikov izvlečemo čez rob strehe). Na streho sicer lahko namestite do štiri kolesa, morda tudi kakšno več, a je treba biti pozoren na največjo dovoljeno obremenitev prečnih prtljažnikov in same strehe.

Električna kolesa so pretežka in jih na strehi ni dovoljeno prevažati. Tovor na strehi bistveno vpliva na obnašanje avtomobila med vožnjo: postane bolj občutljiv na bočni veter, več je zračnega upora, spremeni se težišče, poveča se poraba goriva. Zato velja biti previden in ne dosegati (pre)velike hitrosti, priporočljivo je ne voziti hitreje kot 110 km/h. Predvsem pa je avtomobil s kolesi na strehi občutno višji, kar je marsikdo že občutil med vožnjo pod nizkim podvozom ali ko se je celo spozabil in zapeljal v garažo.

Na zadku bolj in manj varno

V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja prevažanje koles na zadku avtomobila. Na voljo so številne rešitve, ki naj bi to omogočile tudi na vozilih brez vlečne kljuke, a dobro se je zavedati njihovih slabosti. Njihova uporaba je precej zapletena, pri namestitvi moramo biti nadvse natančni in previdni, hitro se zgodi, da opraskamo lak, oteženo je nalaganje več kot enega kolesa. Ob tem marsikdo pozabi, da s kolesom prekrije zadek avtomobila in ne namesti dodatne registrske tablice, predvsem pa dodatnih zadnjih svetil, s čimer pravzaprav postane nevarnost na cesti.



Verjamemo, da kupce k takšni zasilni rešitvi privabi predvsem cena, a če boste kolesa naokrog prevažali pogosteje, se vsekakor odločite za kakovosten prtljažnik, ki ga boste namestili na vlečno kljuko. Izvedb je več in omogočajo prevoz od dveh do štirih ali celo petih koles (spet odvisno od njihove teže). Nič ni hudega, če kolesa namestite, preden v prtljažnik zložite ostalo prtljago, saj jih je mogoče preprosto odmakniti, zato boste tudi v tem primeru lahko odprli oziroma zaprli prtljažnik. Na zadku avtomobila lahko prevažate tudi električna kolesa, pri nalaganju si lahko pomagate s posebno klančino.

Takšni prtljažniki imajo predviden prostor za tretjo registrsko tablico, prav tako so že nameščena svetila – le preveriti morate, da priključek ustreza tistemu pri vlečni kljuki. Vožnja z njimi je prijetnejša, kakor če so kolesa na strehi. Poraba goriva se sicer rahlo poveča, prav tako se težišče avtomobila premakne nekoliko nazaj. A med vožnjo boste to občutili bistveno manj, upoštevati je treba le, da je avtomobil daljši, denimo med vožnjo vzvratno.

Spretnost je treba osvojiti

Nameščanje koles na zadek je tudi pri kakovostnih prtljažnikih opravilo, ki zahteva nekaj spretnosti in iznajdljivosti. Le redko boste imeli srečo in bodo kolesa lepo stala drugo ob drugem, pogosteje se bo zgodilo, da se bodo stikala pri krmilu ali sedežu ali celo med seboj drgnila. Pred vožnjo zato preverite, kje nastane stik in ga po potrebi ustrezno zaščitite. Seveda pa vedno poskrbite, da so kolesa dobro pritrjena, pametno je tudi zakleniti ključavnice, da se med vožnjo ne odklenejo.



Po uporabi je treba prtljažnik za kolesa nekje shraniti. Strešnega marsikdo ne sname vso sezono, a si s tem dela slabo uslugo, saj tako avtomobil ves čas porablja več goriva. Prtljažnike z zadka je sicer težje sneti, a ker so na nerodnem mestu, večina to stori takoj, ko jih ne potrebuje več. Zahtevajo tudi precej velik prostor za shranjevanje.

Idealnega načina za prevoz več koles na avtomobilu pravzaprav ni, za namestitev prtljažnikov in koles si je treba vzeti vsaj četrt ure časa. Cene različnih sistemov se gibljejo od približno 100 pa vse do 500 evrov. K temu je treba prišteti še vlečno kljuko ali prečna nosilca na strehi. Če vse to pretehta, ker lahko kolesarski izlet začnete drugje kot doma, potem se nakup in uporaba najbrž splačata. Drugače pa še vedno ostanejo alternative.

Ena od njih je izposoja koles, druga pa prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, predvsem z vlakom. V Sloveniji boste kolesa najlažje z vlakom prevažali vzdolž dravske doline od Maribora proti avstrijski meji, a tudi tam je njihovo število omejeno. Takšne prevoze lahko onemogočijo tudi dela na železnici, ko na določenim relacijah namesto vlaka vozi avtobus. V (zahodni) tujini je prevoz koles z vlakom bolj običajen, je pa res, da vam jih ne bodo dovolili naložiti v času prometne konice (zjutraj in popoldne), medtem ko v najbolj znanih kolesarskih državah (Nizozemska in Danska) kolesarji svoja kolesa uporabljajo predvsem za vsakodnevne prevoze in jih boste na avtomobilih ali javnem prevozu le redko srečali.