Kupiti avto z dizelskim, bencinskim, električnim ali hibridnim motorjem?
Še pred kratkim se je zdelo, da je pot mobilnosti jasna: avtonomna vožnja, deljeno lastništvo in elektrika. Je še tako?
Elektrika je nedvomno že sedaj prava rešitev za mestno vožnjo. Ta koncept pa postane bolj zapleten, ko o mobilnosti razmišljamo širše in pri tem upoštevamo različne dejavnike. Izzivi so večplastni, zato je treba upoštevati proizvodnjo avtomobilov, transport posameznih delov, lokalne družbeno-gospodarske specifike in ne nazadnje (ne)zmožnosti, da bi lahko srednjeročno elektrificirali celotno svetovno floto. Kljub temu smo in bomo v prihodnosti priča razcvetu električne mobilnosti, vzporedno pa se bo za specifične aplikacije in v določenih okoljih kot energijski vektor uvajal tudi vodik. Zaradi kompleksnosti in razsežnosti sprememb se jih je treba lotiti strateško in premišljeno.
Kakšne so pravzaprav razsežnosti te problematike? Kaj se torej zgodi, ko to vprašanje postavimo v kontekst celotne prometne mobilnosti v družbi? Dobimo vprašanje vseh vprašanj. Kaj bo poganjalo prihodnost?
Oglejte si posnetek digitalnega dogodka, v katerem sta Andrej Brglez, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, ter prof. dr. Tomaž Katrašnik, vodja Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, spregovorila o energiji ali bolje o različnih energijskih vektorjih, ki bi naš vozni park lahko poganjali v bližnji in morda tudi nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti.
Prof. dr. Tomaž Katrašnik: »Skladno s predvidenim nadaljnjim razvojem se bo okoljski odtis električnih vozil še nižal, saj se ogromno sredstev vlaga v zmanjšanje okoljskega odtisa proizvodnje baterij in vozil ter v uvajanje krožnega gospodarstva. Vsekakor pa so in bodo tudi v prihodnje okolju bolj prijazna majhna električna vozila, saj za njihovo proizvodnjo porabimo manj materiala, poraba energije pa je manjša pri njihovi proizvodnji, uporabi in razgradnji.«
Kako lahko postanemo bolj okoljski
Ključna ugotovitev posveta je, da je problematika energije prihodnosti večplastna in še zdaleč ne zadeva zgolj mobilnosti. Izpusti za zdravje škodljivih, toksičnih snovi ne nastajajo zgolj v motorjih z notranjim zgorevanjem, ampak tudi v mnogih industrijskih procesih in ne nazadnje v stacionarnih kuriščih. In prav to je tisto izhodišče, ki nas opozarja, da je treba to problematiko zajeti nekoliko širše.
Ni dovolj, da vozimo na primer električni avtomobil, spremembe je treba uvesti že pri sami proizvodnji električnih avtomobilov, opozarja Andrej Brglez. Pri električnih in vseh ostalih avtomobilih bo v prihodnje nujno jasno videti njihov celotni življenjski ogljični odtis, od pridobivanja surovin, izdelave, rabe in razgradnje. Druga stran istega kovanca pa je, da se bomo v prihodnje morali voziti ali bolj premikati drugače, v preteklem stoletju pridobljeno svobodo individualne mobilnosti bo morala nadomestiti deljena in multimodalna mobilnost.
Odgovori na zastavljeno vprašanje zadevajo torej pospešeno, a hkrati ciljno elektrifikacijo mobilnosti, ki je tudi cilj Evrope, ki spodbuja, da se elektrificira tisti del, ki ga je enostavneje elektrificirati in ima hkrati tudi glede toksičnih izpustov največji vpliv na ljudi – torej, da se elektrificira mobilnost v mestih in na kratkih razdaljah. To je korak, ki je možen že danes, tehnologija je na voljo, vpliv pa bo znaten, sta prepričana sogovornika v posvetu. Seveda pa je to zgolj smiseln začetek preobrazbe mobilnosti.
Naročnik oglasne vsebine je Zavarovalnica Triglav
