Renaultov salonski kombi

Trafic tretje generacije, ki je uradno ugledal luč sveta septembra 2014, je imel do zdaj 1,6-litrski dizel. Rahlo osvežen se po novem tako kot njegova generacijo starejša brata spet postavlja z 2,0-litrskim dizlom.





V primerjavi z nekdanjim 1,6-litrskim motorjem, ki je v najzmog­ljivejši izvedbi ob podpori dveh turbopolnilnikov ter vodne in oljne črpalke s spremenljivo stop­njo pretočnosti ponujal 107 kW (145 KM), pri novincu ne gre za zmogljivostni preskok. Dvolitrski štirivaljnik zmore enako moč in zgolj za 10 Nm večji navor (350 Nm), je pa v primerjavi s predhodnikom emisijsko čistejši ter verjetno res bolj trpežen in neproblematičen za vzdrževanje. Tako ne preseneča odločitev za večjo delovno prostornino in tlačno polnjenje z enim, ne pa zahtevnejšim in pri okvarah dražjim puhalom z dvodelnim turbinskim delom. Velika novost je še možnost izbire med šeststopenjskim ročnim ali samodejnim menjalnikom z dvema sklopkama, pri manjšem motorju je bilo namreč mogoče le klasično prestavljanje. Sicer pa številke ostajajo bolj ali manj nespremenjene, naj gre za največjo hitrost 176 km/h ali teoretično 6,5-litrsko porabo goriva, ki je v praksi večinoma za dva litra večja.



Tokrat preizkušeno izvedbo trafica, ki je namenjena poslovni rabi, zaznamuje še nekaj kozmetičnih popravkov, pri čemer gre predvsem za preoblikovano motorno masko in LED-žarometa s svetlobnimi telesi v obliki črke C. Manj novosti je v notranjosti. V danem primeru gre za različico s sedmimi sedeži in dvodelno mizico, ki jo je mogoče nastavljati po višini in vzdolžno. Del paketa, za katerega je treba primakniti 1600 evrov oziroma v izvedbi z usnjem še dva tisočaka več, sta sedeža v drugi vrsti, ki poleg vzdolžnega pomikanja omogočata tudi zasuk proti dvodelni klopi. Nič manj salonski ni položaj za volanom. Tu ni večjih pripomb, razen morda dejstva, da v tem renaultu ne najdeš konkretnega odlagališča za pametni telefon, ki ni ravno minia­turnih mer.

Najnovejši trafic z novim motorjem je brez dvoma eden potovalno in vozniško prijetnejših salonskih kombijev. V tem pogledu težko koga razočara, čeprav je res, da po kakovosti materialov in izdelave ne gre v korak z bolj prefinjenimi, a hkrati dražjimi germanskimi tekmeci.