Tudi mi se moramo prilagajati turbulentnim časom
Električna vozila tudi v Sloveniji spodbujamo, nedavno pa je bila subvencija zanje znižana. O razlogih smo govorili z Mojco Vendramin, direktorico Eko sklada.
Odpri galerijo
Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada. FOTO: Osebni arhiv
Električna vozila v EU in Sloveniji spodbujamo, nedavno pa je bila subvencija zanje pri nas znižana. O razlogih za to spremembo in načrtih smo govorili z Mojco Vendramin, direktorico Eko sklada.
Se strinjam. V teh nepredvidljivih časih tudi sami ne moremo kljubovati vsem dejavnikom. Poslovni načrt Eko sklada je stvar medresorskega usklajevanja in ga sprejme vlada. Že na tej ravni je potrebno usklajevanje. Letos pa so bila še precej nepredvidljiva gibanja na trgu električnih vozil, poleg tega so se kot posledica gospodarske krize nekoliko zmanjšala razpoložljiva sredstva. Ker se zavedamo, da spremembe čez noč nikoli niso dobrodošle, smo predlagali pristojnemu ministrstvu, da se izdela dolgoročnejši načrt zniževanja spodbud, vendar z njihove strani za zdaj ni bilo odziva.
Kot rečeno, bi si to želeli, vendar se moramo tudi mi prilagajati precej turbulentnim časom, po eni strani velikemu povpraševanju, ki mu moramo prilagoditi sredstva, katerih količina se spreminja in je precej odvisna od gospodarskih razmer. Vir sredstev za te spodbude namreč ni proračun, kot v nekaterih drugih državah, temveč priliv iz prispevka za energetsko učinkovitost. Naš primarni cilj je, da zagotovimo kontinuiteto javnih pozivov, da se ti zvezno vrstijo skozi vse leto, brez prekinitev.
Prihodnje leto bodo zagotovljena dodatna sredstva, poslovni in finančni načrt za leto 2021 je v pripravi.
Za strategijo je pristojno ministrstvo za infrastrukturo.
Lahko bi jih spodbujali z davčnimi olajšavami, precej držav ima takšne oblike spodbud.
Spodbuda za nakup priključnohibridnega vozila je bila odpravljena, ker gre za večje avtomobile, tudi večinoma luksuzne, ki jih lastniki dejansko zelo malo vozijo na elektriko, sicer pa imajo zelo veliko porabo goriva (ob prazni bateriji). Spodbujanje takih vozil tako ni okoljsko smotrno. Dodaten razlog je, da je zelo veliko povpraševanje že po samih električnih vozilih.
Cena priključno hibridnega pogonskega sistema je višja od cene navadnega, pogonski sklop je težji in večji, zato gre večinoma za večja vozila, saj je pri teh več prostora za tak pogonski sistem in imajo večjo nosilnost, poleg tega je večji avtomobil s to tehnologijo bolj učinkovit kot manjši glede na primerljiv navaden avtomobil podobne velikosti.
V zadnjih letih je bilo od vseh električnih vozil s spodbudo okrog 15 odstotkov priključnih hibridov, od tega pa kar polovica prestižnejših znamk, kot je BMW. Kar nekaj teh vozilih je torej velikih vozil, luksuznega tipa, ki pa naj jih v praksi večinoma sploh ne bi vozili na električni pogon.
Za to so bila predvidena sredstva podnebnega sklada, za katerega je pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Po mojih informacijah v prihodnjih letih tam ne načrtujejo sredstev za ta namen.
Poziv smo imeli odprt približno štiri mesece. V tem času je bilo za vse namene dodeljenih približno 130.000 evrov. Gre za programe, za katere je potreben daljši čas.
Tudi to je bilo predvideno v programu podnebnega sklada.
Po zadnjih dveh pozivih in znižanju subvencije za električne avtomobile so trgovci nejevoljni, da jim takšne nenadne spremembe otežujejo delo in načrtovanje. Kako to komentirate?
Se strinjam. V teh nepredvidljivih časih tudi sami ne moremo kljubovati vsem dejavnikom. Poslovni načrt Eko sklada je stvar medresorskega usklajevanja in ga sprejme vlada. Že na tej ravni je potrebno usklajevanje. Letos pa so bila še precej nepredvidljiva gibanja na trgu električnih vozil, poleg tega so se kot posledica gospodarske krize nekoliko zmanjšala razpoložljiva sredstva. Ker se zavedamo, da spremembe čez noč nikoli niso dobrodošle, smo predlagali pristojnemu ministrstvu, da se izdela dolgoročnejši načrt zniževanja spodbud, vendar z njihove strani za zdaj ni bilo odziva.
Bi lahko dosegli, da bi bile subvencije, njihova dostopnost in višina določene bolj dolgoročno, kot na primer v Nemčiji, kjer so jih letos zvišali in nedavno podaljšali do leta 2025?
Kot rečeno, bi si to želeli, vendar se moramo tudi mi prilagajati precej turbulentnim časom, po eni strani velikemu povpraševanju, ki mu moramo prilagoditi sredstva, katerih količina se spreminja in je precej odvisna od gospodarskih razmer. Vir sredstev za te spodbude namreč ni proračun, kot v nekaterih drugih državah, temveč priliv iz prispevka za energetsko učinkovitost. Naš primarni cilj je, da zagotovimo kontinuiteto javnih pozivov, da se ti zvezno vrstijo skozi vse leto, brez prekinitev.
Bo mogoče v prihodnje za ta namen razpisati več sredstev, kot jih je na voljo zdaj – če prav razumemo, 5 milijonov evrov – ali jih bo, nasprotno, manj?
Prihodnje leto bodo zagotovljena dodatna sredstva, poslovni in finančni načrt za leto 2021 je v pripravi.
Kakšna je v tem pogledu širša strategija Slovenije, tudi v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije?
Za strategijo je pristojno ministrstvo za infrastrukturo.
Bi bilo morda zelene pogone v vozilih bolje spodbujati kako drugače, ne s subvencijami?
Lahko bi jih spodbujali z davčnimi olajšavami, precej držav ima takšne oblike spodbud.
Spomladi se je prenehalo subvencioniranje priključnih hibridov, a ti zdaj niso več le veliki športni terenci?
Spodbuda za nakup priključnohibridnega vozila je bila odpravljena, ker gre za večje avtomobile, tudi večinoma luksuzne, ki jih lastniki dejansko zelo malo vozijo na elektriko, sicer pa imajo zelo veliko porabo goriva (ob prazni bateriji). Spodbujanje takih vozil tako ni okoljsko smotrno. Dodaten razlog je, da je zelo veliko povpraševanje že po samih električnih vozilih.
Cena priključno hibridnega pogonskega sistema je višja od cene navadnega, pogonski sklop je težji in večji, zato gre večinoma za večja vozila, saj je pri teh več prostora za tak pogonski sistem in imajo večjo nosilnost, poleg tega je večji avtomobil s to tehnologijo bolj učinkovit kot manjši glede na primerljiv navaden avtomobil podobne velikosti.
V zadnjih letih je bilo od vseh električnih vozil s spodbudo okrog 15 odstotkov priključnih hibridov, od tega pa kar polovica prestižnejših znamk, kot je BMW. Kar nekaj teh vozilih je torej velikih vozil, luksuznega tipa, ki pa naj jih v praksi večinoma sploh ne bi vozili na električni pogon.
Še razmišljate o subvencioniranju polnilne infrastrukture za električne avtomobile za fizične osebe?
Za to so bila predvidena sredstva podnebnega sklada, za katerega je pristojno ministrstvo za okolje in prostor. Po mojih informacijah v prihodnjih letih tam ne načrtujejo sredstev za ta namen.
Kolikšno je zanimanje za postavitev kolesarnic, za sisteme evidentiranja prihodov na delovno mesto s kolesom in električne polnilnice na dvoriščih podjetij?
Poziv smo imeli odprt približno štiri mesece. V tem času je bilo za vse namene dodeljenih približno 130.000 evrov. Gre za programe, za katere je potreben daljši čas.
V Italiji subvencionirajo nakup koles, med drugim električnih, tudi za fizične osebe. Ste pri nas razmišljali o čem podobnem?
Tudi to je bilo predvideno v programu podnebnega sklada.
