Zadnji klasik iz Zuffenhausna
Porsche bo čez čas vse svoje modele ponujal le na elektriko, z eno pomembno izjemo. To je porsche 911, njihova največja legenda. Izdelovali ga bodo, dokler bo mogoče, seveda z motorjem na notranje zgorevanje. Ni presenečenje, da bo prav 911 doletela ta čast, je pač avtomobil, s katerim je znamka postala slavna, je njihova ikona, ki letos praznuje veliko obletnico.
Porsche 911 je imel 60 let sicer že pred koncem septembra, malce zamujamo. Najprej nekaj rojstnih podatkov, o katerih smo na teh straneh ob preteklih obletnicah različni avtorji že pisali, a jih le moramo ponoviti. Jeseni 1963 so ga prvič predstavili na razstavi v Frankfurtu, takrat z oznako 901, ampak se je pritožil Peugeot, češ da imajo oni pravico do oznak s številko 0 v sredini, in so jo hipoma spremenili v 911. Avtomobila ni razvijal Ferry Porsche, ki je bil zaslužen za Porschejev sploh prvi model 356, zamislil si ga je njegov sin Ferdinand Alexander, ki so mu rekli Butzi. Skice niso bile prav nič všeč šefu karoserij Erwinu Komendi, a je ta zasnova vseeno našla pot v proizvodnjo, kasneje, ko je bil porsche 911 že legenda, pa se je Komendova hči vseeno potegovala za neke pravice, češ da je bil tudi oče zaslužen za nekatere njegove poteze.
Tako kot 356 je bil 911 znova kupe 2 + 2, a za odtenek bolj prostoren, znova z zadaj nameščenim bencinskim bokserskim motorjem z nasproti ležečimi valji, kar se je zdelo kot anahronizem, kot da takšna postavitev motorja ni več smiselna. Namesto štirih je imel šest valjev, motor je bil zračno hlajen in je imel moč 130 konjev. Pri pripravi je sodeloval tudi Ferdinand Piëch, Porschejev sorodnik, ki je mnogo let kasneje postal velik šef in tvorec imperija Volkswagen. Najbolj zaslužen za ta pogon pa je bil menda Hans Mezger, ki si je tako kot Piëch želel pripravljati letala, a ker po drugi vojni za to v Nemčiji ni bilo veliko možnosti, je razvijal avtomobile oziroma pogon zanje.
O porscheju 911 sta znana in ponavljana izrek in trditev, tudi ta moramo omeniti še enkrat. Prvi je tisti Ferrya Porscheja, ki je nekje z nekaj pretiravanja rekel, da je 911 edini avtomobil, s katerim se lahko odpeljete na safari v Afriko, se preizkusite na dirki v Le Mansu, obiščete gledališče in se vozite po ulicah New Yorka. Newyorški muzej moderne umetnosti (Moma) ga ima že dolgo v stalni zbirki, ob njem je bilo zapisano, da je bila to želja nadaljevanja zgodbe družine Porsche in dizajna volkswagna hrošča, da gre tako kot pri jaguarju E-type za prilagoditev dirkalne tehnike za množični trg. Primerek iz leta 1965 so kupili v Kaliforniji in kaže, da je nemško oblikovanje uspelo tudi v ZDA. Amerika je bila res vedno pomemben trg za porcheja 911, ki je seveda našel pot do številnih zvezdnikov; Steve McQueen ga je npr. vozil v filmu Le Mans iz leta 1970.
1,1 milijona v osmih generacijah
Druga navedba je trditev podjetja, da se 70 odstotkov vseh porschejev 911 še danes vozi po cestah. Še posebej so menda zaželeni tisti z zračnim hlajenjem. Tekočinsko hlajenje bokserskega motorja namesto zračnega so uvedli leta 1998 in se je takrat govorilo, da to ni več pravi porsche 911 oziroma da motor nima več pravega zvoka. Pa se je vseeno še naprej dobro prodajal. Do danes, ko vozi osma generacija, skupno jih je več kot 1,1 milijona. Čeprav nekatere modele znamke Porsche vsaj deloma izdelujejo tudi drugod, je 911 od začetka do danes nastajal v njihovem središču v Zuffenhausnu pri Stuttgartu.
S svojo brezčasno obliko je 911 še danes tisti avtomobil, ki si ga večina predstavlja, ko se omeni Porsche. Tudi v 21. stoletju definira prepoznavnost znamke, pa čeprav z njim ustvarijo »le« še 12 odstotkov vse prodaje in so zanje že nekaj časa glavni posel športni terenci. Če primerjamo prvega in aktualnega 911, je bil tisti začetni kot drobcen športni »avtomobilček«, današnji je precej daljši, predvsem tudi širši. Po nekaterih virih je tudi najbolj iskan rabljeni model med avtomobilskimi klasikami.
Ni presenečenje, da ga je pred časom v zbirko zahtevnejših izdelkov Creator uvrstil danski proizvajalec kock Lego. Če nimate vsaj 130.000 evrov, pri kolikor se na ceniku začenja ponudba novega 911, imate morda 170 evrov za njegovo lego izvedbo: porsche 911 kot set s številko 10295 obsega 1458 kock, sestavite pa si lahko ali izvedbo turbo ali targa.
Tu smo že pri podizvedenkah 911-ice, prva je bila prav targa. Ime je dobila po dirki Targa Florio, pri Porscheju so se bali, da v ZDA ni bilo mogoče prodajati kabrioleta brez varnostnega loka. Targa je bila najprej pripravljena tako, da ima avto močan okvir in malo pomično platneno-stekleno streho, danes je to pripravljeno bolj kompleksno in sofisticirano. Potem so prišle še druge izvedenke, npr. s turbomotorjem, s štirikolesnim pogonom, pa posebej zmogljive, da ne omenjamo, da je 911 sodeloval in zmagoval na različnih dirkah.
Klub tudi v Sloveniji
Porsche 911 ima po svetu veliko občudovalcev, tako kot v primeru še kakega brezčasnega modela se vozniki 911-ice povezujejo v klube. Tudi pri nas – Porsche klub Slovenija, klub ljubiteljev športnih avtomobilov, je bil ustanovljen leta 1996. Danes ima 130 članov, ki prihajajo iz Slovenije, a tudi iz Avstrije, Nemčije, Italije, Hrvaške in Velike Britanije. Predsednik kluba je Rasto Ovin. Ko smo ga vprašali, kateri 911 v tem združenju je najbolj izstopajoč, nam je odgovoril, da tega ni mogoče reči. Za najbolj izstopajoče bi se lahko potegovali novi modeli GT3 RS, GT2 RS in turbo S, vsi iz generacije 992 (interna oznaka za 911 osme generacije, op. p.), policijski porsche 1968 targa »softwindow« ali pa replika ST in kombinacija ST in RSR iz začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Pri porscheju 911 so replike posameznih redkih modelov in njihove modifikacije zelo cenjene ter dosegajo vrtoglave cene na trgu – npr. singer. Sam ima najraje svojega 911, gre za model s tovarniško oznako 964 carrera 2 iz leta 1992, ki je zadnji s klasično karoserijo in se upošteva kot prvi moderni porsche (servovolan, zračna blazina, samodejni menjalnik tiptronic).
Sintetično gorivo in njegovi vprašaji
Kakšna je prihodnost 911? Kot rečeno, podjetje trdi, da električen nikoli ne bo, elektrošportnik je v tej hiši že porsche taycan. Seveda se nad bencinskim pogonom spušča senca oziroma se bliža letnica 2035, ko namerava Evropska unija ukiniti termične motorje v novih avtomobilih in dovoliti le še povsem električne. A verjetno je bil tudi Porsche v ozadju nemškega pridržka, ko se je največja avtomobilska proizvodna sila v Evropi s prepovedjo strinjala šele po dovoljeni izjemi, ki se ji reče sintetično gorivo. Novi avtomobili z motorji na notranje zgorevanje bodo še dovoljeni tudi po letu 2035, če bodo vozili le na sintetično gorivo. Ta izjema sicer ni tako enostavna. Sintetično ali tudi e-gorivo se pridobiva v zapletenem tehničnem postopku, upravičenost uporabe pa temelji na tem, da se v proizvodnji zajema ogljikov dioksid in tako nevtralizira njegov izpust pri njegovem zgorevanju v motorju. Porsche se s proizvodnjo e-goriva ukvarja v posebnem projektu Haru Oni v Čilu, a do resne komercializacije je še dolga pot.
