Nobenega umika, nobene predaje, je rekel »šef«

Pisal se je 15. junij, na koncert Brucea Springsteena smo čakali dobro leto dni. Potem ko je lani kovček že stal v kuhinji in sem bila oblečena za pot v Prago, je The Boss zaradi težav z glasom dobesedno tik pred zdajci odpovedal tri koncerte. Ni nam preostalo drugega kot izprazniti torbe in čakati na nov datum. Prišel je hitro; podobno bliskovito se je odvilo tudi leto.

Po večurnem čakanju na začetek koncerta so se nam v nedeljo na od sončne pripeke razbeljeni ploščadi skorajda topili možgani. Potem pa se je, kot bi se zgodila čarovnija, nebo utrgalo ravno v trenutku, ko so zadoneli stihi skladbe Rainmaker. Glasbenik jo je posvetil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki v zadnjem času ni skoparil z žaljivkami na Springsteenov račun – in obratno. Rainmaker, the house is on fire ... hiša gori …

To je bil daleč najbolj s politiko obarvan Springsteenov koncert od vseh treh, na katerih sem bila. Več kot 60.000 ljudi je napolnilo letališče Letňany in ploskalo, ko je The Boss pripomnil, da demokracija nikjer ni samoumevna in da se prebivalci Češke tega najbrž dobro zavedajo. Z odra, nad katerim sta vihrali češka in ameriška zastava, so dve uri in tri četrt odmevale največje uspešnice legendarnega 75-letnika. Večine, stisnjene v parterju, niso zmotile niti dežne kaplje, ki so močile prepotena telesa.

Vprašanje je, kolikokrat bo še mogoče v živo prisluhniti enemu največjih rock zvezdnikov vseh časov. Človeku, ki mu je uspelo tako sprovocirati Trumpa, da je glasbenika označil za »zelo precenjenega, ne ravno talentiranega bedaka«.

Springsteen je v Pragi med drugim citiral ameriškega pisatelja Jamesa Baldwina: »Na svetu ni toliko človečnosti, kot bi si je človek želel. Ampak je je dovolj.« Potem je pozval množico k molitvi; k molitvi, h kakršni se sam zateka že skoraj 60 let. K rocku. No retreat, baby, no surrender. Nobenega umika, nobene predaje.