Evropski denar za oskrbovalce na daljavo

Še do konca meseca, do 28. februarja, se lahko zainteresirani prijavijo na javni razpis v sklopu E-oskrba na domu, ki so ga na ministrstvu za zdravje objavili konec januarja. Skupna vrednost razpoložljivih nepovratnih sredstev iz evropskega socialnega sklada za javni razpis je tri milijone evrov, in sicer 1,2 milijona evrov v letošnjem letu in 1,8 milijona evrov v letu 2023; za uporabnike pa bodo storitve brezplačne.

Prijavijo se lahko ponudniki e-oskrbe, ki imajo skladu s 15. členom zakona o socialnem varstvu pridobljeno dovoljenje za opravljanje socialnega servisa, ki vključuje tudi opravljanje storitev celodnevne povezave preko osebnega telefonskega alarma ter podajo izjavo, s katero v celoti prevzemajo odgovornost za neprekinjenost, učinkovitost, kakovost in varnost storitev e-oskrbe, ki jih bodo zagotavljali. Imeti morajo zmogljivosti, ki omogočajo vključitev v zagotavljanje e-oskrbe za najmanj 5000 uporabnikov v času trajanja projekta. Pogoj pa je obvezni konzorcijski partner, ki je društvo oziroma zveza društev, ki delujejo v skladu zakonom o društvih, in sicer na področju prostovoljskih aktivnosti v skladu z zakonom o prostovoljstvu.

Zagotoviti morajo tehnološko opremo

Izbrani prijavitelji bodo morali med drugim zagotoviti tehnološko opremo za zagotavljanje e-oskrbe, vključno s SIM kartico oziroma mobilnim paketom, ki omogoča delovanje storitev e-oskrbe z različnimi načini proženja asistenčnega klica, kot so SOS gumb, zapestnica, detektorji gibanja in podobno. Oprema mora zagotavljati tudi možnost nadgradnje za spremljanje neželenih dogodkov, kot so uhajanje plina, dima, izliv vode … na domu uporabnika e-oskrbe.

Poskrbeti bodo morali za celodnevno povezavo upravičencev do e-oskrbe preko tehnološke opreme za e-oskrbo, na primer osebnega telefonskega alarma, s stalno delujočim asistenčnim centrom, 24 ur na dan, 7 dni na teden in 365 dni v letu, za ukrepanje v primeru neželenih dogodkov, proženja asistenčnega klica oziroma zaznanih odklonov v obnašanju upravičenca do e-oskrbe.

Zagotoviti bodo morali tudi tehnično podporo upravičencem do e-oskrbe, vzpostaviti delovanje in servis po vsej Sloveniji, stalen nadzor nad celovitostjo delovanja sistema in podporo ter usposabljanje uporabnikov za uporabo storitev e-oskrbe.

Javni razpis poteka v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020), prednostne osi 16, v okviru spodbujanje odprave posledic krize v okviru REACT-EU – ESS. Odpiranje vlog bo 3. marca ob 12. uri v prisotnosti članov komisije v prostorih ministrstva za zdravje na Štefanovi 5 v Ljubljani in zaradi aktualnih epidemioloških razmer ne bo javno.

Zagotavljanje samostojnosti in varnosti

Namen je promocija in sofinanciranje storitev e-oskrbe v podporo samostojnemu in varnemu bivanju na domu za polnoletne osebe, zlasti starejše, stare 65 let ali več, pri katerih je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti sposobnost samooskrbe omejena oziroma bivajo pretežni del dneva sami in ne koristijo celodnevnih oblik institucionalne oskrbe. Storitve e-oskrbe so storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti posameznika v domačem okolju in pripomočki, ki omogočajo izvajanje storitev na daljavo.

Po mnenju državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Alenke Forte e-oskrba omogoča večjo samostojnost v vsakdanjem življenju vseh, ki se soočajo z različnimi vrstami oviranosti ali pa ne morejo v celoti samostojno skrbeti zase, pa vseeno pretežni del dneva živijo sami na svojem domu in ne koristijo celodnevnih oblik institucionalne oskrbe. S temi storitvami bodo lahko krepili in spodbujali možnosti ohranjanja socialnih stikov ter ohranili občutek povezanosti in varnosti v domačem okolju.

Prednost invalidom in kroničnim bolnikom

Prepričana je, da lahko takšne storitve pomembno prispevajo k višji kakovosti in varnosti samostojnega življenja ter omogočajo hitrejšo intervencijo v primeru neželenih dogodkov. Lahko pa pripomorejo tudi k razbremenitvi za izvajalce neformalne oskrbe ter zaposlene na področju zdravstva in socialnega varstva, v primerih, ko za izvedbo storitev ni potrebna neposredna fizična prisotnost in je mogoče storitve opraviti tudi na daljavo.

Prednost pri zagotavljanju e-oskrbe bodo imeli ljudje, ki bodo podali pisno izjavo, da jim je v skladu s predpisi s področja invalidskega in pokojninskega zavarovanja priznana invalidnost ali v skladu s predpisi s področja invalidskega in pokojninskega zavarovanja prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo. Prednost bodo imeli tudi stari 18 let ali več in so zaradi nevroloških oziroma nevromišičnih obolenj ogroženi za padec oziroma so zaradi kognitivnega upada pri demenci izpostavljeni različnim neželenim dogodkom v okolju ali zaradi pridruženih kroničnih nenalezljivih bolezni spadajo v ranljivo skupino prebivalstva v primeru zbolevanja za koronavirusno boleznijo; pa tudi ljudje, stari 65 let ali več in živijo pretežni del dneva sami.

Hitrejše ukrepanje pri padcih

Aktivnosti na podlagi razpisa naj bi se končale do 30. septembra 2023, načrtovane pa naj bi bile tako, da omogočajo trajnost učinkov tudi po koncu projekta, piše v razpisu. Tako naj bi razbremenili sistema zdravstva in socialnega varstva, saj se v opravljanje storitev na daljavo lahko vključi več uporabnikov, zmanjša se tveganje prenosa nalezljivih bolezni, še posebej covida-19, obenem pa hitreje zazna morebitne neželene dogodke kot so na primer padci.

To omogoča hitrejše ukrepanje, manj zapletov ter hitrejše okrevanje uporabnikov. Zlasti pri starejših je to ključnega pomena, saj neželeni dogodki pogosto vodijo v nepopravljivo slabšanje funkcionalnega stanja in prezgodnjo institucionalizacijo.

Pravica do e-oskrbe je vključena tudi v nedavno sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo sicer za vse upravičence začel polno veljati 1. julija 2024. Alenka Forte je pojasnila, da je možnost priprave kakovostnega projekta še pred uveljavitvijo e-oskrbe po konec decembra lani sprejetem zakonu nastala predvsem zato, ker Slovenija sicer iz evropskega socialnega sklada nekoliko slabše izkorišča sredstva.