Kako je s kriznimi dodatki za upokojence?

Odgovarjajo strokovnjaki zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Fotografija: Pri ukrepih pomoči za omilitev posledic epidemije ni bila spregledana nobena skupina upokojencev, pravijo na ZPIZ. Foto: Mavric Pivk/Delo
Odpri galerijo
Pri ukrepih pomoči za omilitev posledic epidemije ni bila spregledana nobena skupina upokojencev, pravijo na ZPIZ. Foto: Mavric Pivk/Delo

Vlada je prejela poslansko vprašanje, da bi v okviru ukrepov za omilitev posledic epidemije zagotovili letni dodatek oziroma regres tudi tistim upokojencem, ki so bili pretežno zavarovani za ožji obseg pravic. Jih je res več kot 5000, ki lani niso prejeli regresa, a imajo majhne prejemke, v povprečju starostno pokojnino 219,45 evra?


Glede vzroka nizkih pokojnin bi želeli pojasniti, da se zavarovancem, ki so bili do uveljavitve pravic po ZPIZ-2 pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic po prejšnjih predpisih, pokojnina odmeri brez upoštevanja določb o najnižji pokojninski osnovi. Za te posameznike velja zgolj posebna varovalka, da njihova izračunana pokojnina po koncu prehodnega obdobja ne bo smela znašati manj od 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove. Ravno tako ti zavarovanci nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka, pravice do zagotovljene pokojnine in dodatka za pomoč in postrežbo ter pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije, razen invalidske pokojnine.

Razlogi za nizke pokojnine so torej v odločitvi posameznikov, da so se zavarovali za ožji obseg, v teh primerih so bili plačani nizki prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prav tako pa so te osebe imele praviloma krajšo pokojninsko dobo. Prispevki za ožji obseg pravic so bili odmerjeni od bistveno nižjih zavarovalnih osnov v primerjavi s prispevki za širši obseg pravic, poleg tega je prispevek delodajalcev za kmete plačevala država.
 

Koliko upokojencev je v minulem dobrem letu dni prejelo prvo solidarnostno pomoč in koliko drugo?


V prvem valu epidemije je zavod izvedel izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence na podlagi 57. člena zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) v aprilu 2020 in tudi v naslednjih mesecih, če so uživalci prejeli priznano pravico z učinkom za nazaj. Na tej pravni podlagi je zavod do konca januarja 2021 izplačal enkratni solidarnostni dodatek 304.875 uživalcem v skupni višini 66.901.102 evrov, in sicer upokojencem in uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, katerih prejemek je znašal 700 evrov ali manj.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence so bili upravičeni tudi tisti, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Takih je bilo nekaj več kot 5300, ki pa po trenutno veljavni zakonodaji niso upravičeni do letnega dodatka. Do enkratnega solidarnostnega dodatka so bili upravičeni tudi tisti, ki so bili upokojeni na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov.

Marko Kočevar
Marko Kočevar


Po sprejetju novele ZIUZEOP-A so bili na podlagi desetega odstavka 58. člena tega zakona do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka naknadno upravičeni tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in enkratnega solidarnostnega dodatka niso prejeli na kakšni drugi podlagi ZIUZEOP. Tem upravičencem se je izplačilo izvedlo na podlagi posameznih zahtevkov. To pravico je uveljavilo 1232 upravičencev, dodatek pa je bil izplačan v skupnem znesku 113.860 evrov.

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 (ZIUPOPDVE oziroma PKP7) pa je bil podlaga za izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence. Ta je bil januarju letos izplačan 300.498 uživalcem v skupni višini 66.765.260 evrov. Gre za upokojence in uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v RS, katerih prejemek je znašal 714 evrov ali manj.

Solidarnostni dodatek za upokojence so prav tako prejeli tudi tisti zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic. Takih je bilo nekaj več kot 5050, ki pa po trenutno veljavni zakonodaji niso upravičeni do letnega dodatka. Solidarnostni dodatek za upokojence so prejeli tudi tisti, ki so bili upokojeni na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov. Teh je bilo 50.
 

Zadnja novost pa velja od februarja?


Od 5. februarja sta v veljavi nova 16. in 17. odstavek 92. člena ZIUPOPDVE (13. člen ZDUOP), po katerem so do izplačila solidarnostnega dodatka za upokojence dodatno upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma so odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in solidarnostnega dodatka niso prejeli na kakšni drugi podlagi ZIUPOPDVE. Zavod bo izplačila izvajal na podlagi vložene zahteve z ustreznimi dokazili.
 

Ali je še kakšna skupina upokojencev z nizkimi pokojninami, ki je bila spregledana pri regresu oziroma pri ukrepih pomoči za omilitev posledic epidemije?


Ne.
 

Koliko upokojencev je v Sloveniji in kakšne vrste pokojnin imajo? Kolikšna je povprečna pokojnina?


Uživalcev starostne, invalidske, družinske ali vdovske pokojnine je 520.612 – podatki veljajo za letošnji januar. V število niso zajeti uživalci sorazmernih delov pokojnin in delnih pokojnin. Povprečna neto starostna pokojnina za leto 2020 znaša 688,84 evra.

Komentarji: