Kako ravnati, če smo alergični na cvetni prah?
Kako prepoznamo alergijo na cvetni prah?
Alergija na cvetni prah se najpogosteje kaže kot sezonski nahod s sočasnim srbenjem oči in solzenjem, pri osebah z že znano astmo pa kot poslabšanje astme, kar pomeni več kašlja in oviranega dihanja. Napadi dušenja se v dneh, ko je bila oseba podnevi izpostavljena cvetnemu prahu v ozračju, pojavijo največkrat ponoči. Seveda pa se v času cvetnega prahu v zraku lahko kašelj in občutek dušenja razvijeta kot prvi pojav astme. Problem opredeljujemo kot sezonski alergijski nahod sam ali z astmo. Značilno obdobje se začne, glede na klimatske razmere, na prehodu zime v pomlad, zaradi cvetenja dreves in grmovnic, in traja tja do maja. Maja in junija pa je vzrok alergijskega nahoda predvsem cvetenje trav. Klinični znaki nahoda so srbenje, kihanje, prozoren izloček iz nosu, lahko tudi pordele oči in solzenje.
So alergije pri starejših pogostejše, ali jih je manj?
V starosti je alergij manj, saj je imunski sistem tedaj manj odziven. Osebe razvijejo tudi naravno toleranco za alergene ali pa to dosežemo s sodobno specifično imunoterapijo.
Kdaj se začnejo pojavljati alergeni in kateri so trenutno v zraku?
Februarja in marca na prisojnih legah že cvetijo leske in nekateri iglavci, breza in gaber. Najintenzivnejši alergen je brezov pelod.
Katere alergene lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih?
Aprila in maja so vodilni alergeni pelodi trav, maja cvetijo žita, hrast in bor, junija še pravi kostanj. Trave ostajajo problem še vse poletje. Poleti se pojavijo še pelodi trpotca, navadnega pelina, ambrozije, kar se nadaljuje še v jesen.
Zakaj nastane alergija?
Pri osebah z dedno nagnjenostjo k odzivanju na pelode se ob izpostavljenosti v kritični sezoni začnejo tvoriti specifična protialergijska protitelesa, za vsako rastlino posebej. Ob vdihovanju kritičnega peloda se ta protitelesa vežejo na celice, kar sproži sproščanje histamina iz celic. Histamin pa je osrednji vzrok alergijskih simptomov.
Kako naj ravnamo, če smo alergični na cvetni prah?
Prvi ukrep je izogibanje okolju s pelodi v zraku, doma pa zapiramo okna, peremo in menjavamo oblačila, in če je le mogoče, se gibljemo zunaj le zvečer. Lase si umivamo pogosteje. V kritičnem času jemljemo tablete antihistaminika, po presoji specialista ob zelo hudih težavah nekaj dni tudi tablete kortikosteroida. Obstajajo tudi nosna pršila in kapljice za oči z navedenimi zdravili, ki ublažijo histaminske učinke. Specifično imunoterapijo začenjamo vsaj dva meseca pred kritičnim cvetenjem in jo izvajamo še med cvetenjem in krajši čas po njem.
Se je alergije mogoče znebiti, ali je kronična?
Alergija je akutna, pretežno sezonska bolezen. Z leti je neprijetnih sezon vedno manj, to pa dosežemo tudi s sodobnim preventivnim pristopom. Zelo redko je potek bolezni kroničen, tedaj so tudi dogajanja v telesu drugačna in sodelujejo tudi druge imunske celice, kot so eozinofilci. Zdravnik tedaj uvede še dodatno terapijo. Prehude akutne simptome spomladi preprečujemo s predsezonsko in posezonsko specifično imunoterapijo (desenzibilizacijo). Te postopke vodijo alergologi in so uspešni. Poleg aplikacije ustreznega alergena v injekcijah je danes v rabi pretežno specifična imunoterapija z nanosom obdelanega alergena pod jezik.
