Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Generacija+

Vsakdo je vreden, da ga učiš slovenščino

Profesorica, slovenistka in pisateljica, samosvoj in navdihujoč glas Goriške.
»Slovenski pisatelji so pomembni kot del naše bogate dediščine, vir sodobne zavesti in z njo moči, če pa jih ne poznamo, smo zaradi nevednosti reveži,« pravi Marija Mercina. FOTO: Brane Maselj/Delo
»Slovenski pisatelji so pomembni kot del naše bogate dediščine, vir sodobne zavesti in z njo moči, če pa jih ne poznamo, smo zaradi nevednosti reveži,« pravi Marija Mercina. FOTO: Brane Maselj/Delo
Brane Maselj
1. 10. 2024 | 06:00
15:40

V nadaljevanju preberite:

Enako močno kot Nova Gorica jo že vse življenje zanima njena tisočletna sestra Gorica. »Odločila sem se, da bom ljubila obe; tisočletno starko in mladenko. Med obema moram imeti široko odprto pot. Niti pomisliti nočem na meje in zaprte poti,« je v knjigi Skice iz Nove Gorice zapisala Marija Mercina. V svojih poglavitnih družbenih vlogah, kot profesorica slovenščine in pisateljica, je 75-letna slovenistka samosvoj in navdihujoč glas Goriške, ves čas na preži; tudi ko se kot sprehajalka prepusti tišini, kdaj pridrvi reka besed in jo odnese v deželo pisanja.

Mag. Marija Mercina je rojena 1948, po osnovni šoli na Gočah in v Ajdovščini ter gimnaziji v Novi Gorici je študirala slovenščino in primerjalno književnost ter dodatno francoščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Magistrirala je iz lingvostilistike pri dr. Bredi Pogorelec. Že pred diplomo leta 1974 je začela poučevati slovenščino na gimnaziji v Idriji; nadaljevala je v Novi Gorici, kjer zdaj živi in je leta 1992 dosegla naziv profesorica svetnica. Slovenščino je poučevala tudi kot drugi/tuji jezik. O svojih pogledih na pouk slovenskega jezika in literaturo je napisala več člankov, od leta 1988 objavlja tudi leposlovna dela. Leta 2011 je prejela Bevkovo nagrado, ki jo Mestna občina Nova Gorica podeljuje za izredne ustvarjalne dosežke na področju literarnega življenja novogoriškega in širšega goriškega prostora.

Kako pišete, kadar ustvarjate?

Napišem, kakor je, ne ciljam k estetskemu učinku, ampak bivanju samemu. Trenutno ne pišem leposlovja, mora priti trenutek, da ga začutim. Nekaj te veselo in hkrati z neko težo vznemirja. In veš, da zdaj pride. In potem premišljuješ, kaj je tisto, in začneš. Je občutek, da si polno prisoten tako pri vsem, kar živiš, kot tudi pri tem, kar delaš. Žal je glede na moje gmotne razmere že od otroštva naprej bil velikokrat v ospredju boj za ljubi kruhek. Tudi v zrelejših letih dolgo nisem našla časa za literarno ustvarjanje. Kot samohranilka s skrbjo za dve hčerki in vse delo v šoli si nisem upala niti začeti.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine