Slikovit in razgiban goriški Kras, znan po značilni zeleni barvi, se je poleti, med najobsežnejšim požarom v zgodovini Slovenije, spremenil v opustošeno, črno pokrajino. Čeprav se je zdelo, da je turistična sezona za destinacijo, ki se predstavlja kot Miren Kras, končana, se je ta dvignila iz pepela. Doživetja, ki so jih predstavili pod imenom Blišč pogorišč, so pritegnila toliko obiskovalcev, da so naposled presegli številke iz leta 2019.

Življenje gre naprej in turizem z njim, je bila ena od ugotovitev konec avgusta, ko je bil požar naposled pogašen in so na destinaciji začeli snovati rešitve. Nastal je Blišč pogorišč, kakor so poimenovali varna vodenja in kolesarjenja po pokrajini, posejani z zoglenelimi drevesi sredi belega kraškega kamenja.

»Z imenom, ki izpoveduje tragiko požara, smo želeli po eni strani vzbuditi pozornost javnosti, po drugi pa z vodenimi izleti zagotoviti varnost in se izogniti morebitnim nesrečam radoved­nežev, ki so že med požarom in takoj po njem stikali za ostalinami prve svetovne vojne,« je poudarila direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana Suhadolnik. Za varno vodenje so posebej usposobili tudi vodnike, med drugim za opozarjanje na nevarnosti pogorišč (denimo neeksplodirana sredstva) in hojo izključno po označenih poteh.

Nekaj več Slovencev

Do konca oktobra se je število vodenih pohodov, kolesarskih izletov in obiskov jam, oplemenitenih z zgodbami soške fronte, povečalo za dobrih 60 odstotkov v primerjavi z letom 2021. Prav tako je narasel obisk znamenitosti, denimo galerije Oskarja Kogoja, muzeja Spomni se name, Čevljarskega muzeja in največje znamenitosti Pomnika miru, kjer je bil v primerjavi z lani večji za tretjino.

Vodenih izletov so se udeležili pretežno Slovenci, tujcev je bilo več predvsem na kolesarskih izletih, ne toliko na pohodniških turah. Struktura gostov, ki prenočijo v njihovih krajih, se je po besedah Ariane Suhadolnik sicer spremenila že v času pandemije. Leta 2019 so imeli nekaj manj kot 40 odstotkov slovenskih gostov, v letu 2020 je ta delež narasel na 70 odstotkov, lani se je že približal 75 odstotkom. Letos sta se deleža domačih in tujih obiskovalcev spet približala, pri čemer je bilo Slovencev še vedno za 55 odstotkov. K temu je pripomoglo, kot je dejala sogovornica, tudi zaniman­je za pogoreli Kras, v katerega so bile še tedne prej uperjene tako rekoč vse oči v državi.

Miren Kras nima hotelov, ampak razpršeno ponudbo manjših nastanitev s skupaj 234 posteljami. Do konca septembra so prešteli 8130 prenočitev, kar je 72 odstotkov več kot v istem obdobju lani in 24,5 odstotka več kot v istem obdobju leta 2019. Podaljšala se je tudi povprečna doba bivanja, in sicer z 2,9 na 3,1 prenočitve. Med tujimi gosti prevladujejo Nemci, Madžari, Belgijci, Nizozemci, Hrvati ter državljani Bosne in Hercegovine.

Čar temnega turizma

Kot je poudarila sogovornica, se je med obiskom prizadete pokrajine (več kot 90 odstotkov je je zaradi pestre biotske raznovrstnosti pod zaščito Nature 2000) povečala ozaveščenost o neizmerni uničujoči moči narave, ki je tudi posledica podnebnih sprememb in neodgovornega ravnanja človeka. »Obisk pogorišča zagotovo prispeva k odločitvi za sodelovan­je pri obnovi, da se čim prej spet vzpostavi ekosistem, obnovijo gozdovi, ki so pljuča planeta, ter vrne živalim, ki so izgubile svoj dom, naravni habitat. Veliko je seveda tudi radovednežev, a praviloma odidejo s podobnimi občutki in željo pomagati pri obnovi,« je povedala. Čeprav so načrtovali, da se bo program Blišč pogorišč iztekel z začetkom oktobra, so ga zaradi velikega zanimanja in lepega jesenskega vremena še podaljšali.

»Kot se je pokazalo, ljudi pritegnejo ekstremne zgodbe. In kot trume še vedno romajo v Ausch­witz, Pompeje in včasih celo v Černobil …, smo zdaj podobno doživeli na območju pogorišč, kar kaže, da je tragedije pritegnejo bolj kot običajna turistična ponudba,« je razmišljala Ariana Suhadolnik. Kot je dodala, jih v tem težkem položaju veseli predvsem pozitiven odziv ljudi na povabilo k sodelovanju pri obnovi pogorele pokrajine. V akciji Skupaj za Kras, ki je namenjena zbiranju donacij za izvedbo projekta Zeleno srce, so zbrali že skoraj 200.000 evrov.

Letos nameravajo izvesti tri več­je terenske akcije. Prvi dve bosta že konec tega meseca; 25. novembra bodo povabili podjetja, ki so donirala ali še bodo, dan pozneje pa splošno javnost na veliko pogozdovanje pod vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije. Dva tedna pozneje, 10. decembra, načrtujejo še veliko akcijo setve semen na pogorišču nad Mirnom.