Beg pred 600-kilogramskimi biki
Z izstrelitvijo rakete z balkona mestne hiše v Pamploni se je 6. julija začel eden največjih španskih praznikov, San Fermin, katerega glavna znamenitost je tek pred biki.
Odpri galerijo
FOTO: Susana Vera/Reuters
6. julija se je začelo devetdnevno praznovanje San Fermina, zaščitnika mesta. Letos je praznik posvečen stoletnici rojstva pisatelja Ernesta Hemingwaya, saj je prav po njegovi zaslugi praznik postal svetovno znan. Njegovo delo Sonce vzhaja in zahaja iz leta 1926 namreč pripoveduje zgodbo britanskih in ameriških izseljencev v Parizu, ki ob prazniku pripotujejo v to špansko mesto.
Po običaju med praznovanjem vsako jutro na ulice glavnega mesta španske pokrajine Navarra spustijo šest 600-kilogramskih bikov, pred njimi pa do arene za bikoborbe teče več sto pogumnežev, ki se pred razjarjenimi živalmi lahko branijo zgolj z zvitim časopisom. Skupaj s šestimi razjarjenimi biki spustijo tudi šest krotkih volov, ki naj bi pomagali obdržati čredo skupaj.
To je za »navadne smrtnike« edina priložnost, da doživijo bližnje srečanje z biki za bikoborbe iz znamenitih španskih hlevov. Zanimanje je veliko kljub pogostim poškodbam in celo nekaterim smrtnim primerom. Od leta 1924 je med tekom pred biki po ozkih ulicah Pamplone umrlo že okoli 20 ljudi. V prvih štirih dneh letos je bilo že pet poškodovanih. Bližnji stik z rogovi oziroma bikovimi kopiti so preživeli trije Španci in dva Američana. Eden je menda v kritičnem stanju, medtem ko so preostali štirje zunaj smrtne nevarnosti.
Vsi tekači so oblečeni v bela oblačila in okrašeni z rdečimi ruticami (los pañuelos). Pot do arene, kjer bike pokončajo, je dolga skoraj 900 metrov. Podatki kažejo, da mesto ob tej priložnosti vsako leto obišče več kot milijon ljudi.
Številne organizacije za zaščito živali vseskozi protestirajo zaradi tovrstnih prireditev, v katerih mučijo in ubijajo bike, konje in druge domače živali. Njihovi protesti za zdaj ne dajejo rezultatov, kar se da pojasniti tudi z veliko količino denarja, ki jo prinaša prireditev.
Po običaju med praznovanjem vsako jutro na ulice glavnega mesta španske pokrajine Navarra spustijo šest 600-kilogramskih bikov, pred njimi pa do arene za bikoborbe teče več sto pogumnežev, ki se pred razjarjenimi živalmi lahko branijo zgolj z zvitim časopisom. Skupaj s šestimi razjarjenimi biki spustijo tudi šest krotkih volov, ki naj bi pomagali obdržati čredo skupaj.
FOTO: Susana Vera/Reuters
To je za »navadne smrtnike« edina priložnost, da doživijo bližnje srečanje z biki za bikoborbe iz znamenitih španskih hlevov. Zanimanje je veliko kljub pogostim poškodbam in celo nekaterim smrtnim primerom. Od leta 1924 je med tekom pred biki po ozkih ulicah Pamplone umrlo že okoli 20 ljudi. V prvih štirih dneh letos je bilo že pet poškodovanih. Bližnji stik z rogovi oziroma bikovimi kopiti so preživeli trije Španci in dva Američana. Eden je menda v kritičnem stanju, medtem ko so preostali štirje zunaj smrtne nevarnosti.
Vsi tekači so oblečeni v bela oblačila in okrašeni z rdečimi ruticami (los pañuelos). Pot do arene, kjer bike pokončajo, je dolga skoraj 900 metrov. Podatki kažejo, da mesto ob tej priložnosti vsako leto obišče več kot milijon ljudi.
Številne organizacije za zaščito živali vseskozi protestirajo zaradi tovrstnih prireditev, v katerih mučijo in ubijajo bike, konje in druge domače živali. Njihovi protesti za zdaj ne dajejo rezultatov, kar se da pojasniti tudi z veliko količino denarja, ki jo prinaša prireditev.
