Hunta bi ga izpustila

Namesto izvoljenega predsednika je zdaj na oblasti vodja pučistov, polkovnik specialcev.
Fotografija: Prejšnji teden je vojska izvedla državni udar v Maliju in aretirala predsednika Ibrahima Boubacarja Keïto. FOTO: Ludovic Marin/ Reuters
Odpri galerijo
Prejšnji teden je vojska izvedla državni udar v Maliju in aretirala predsednika Ibrahima Boubacarja Keïto. FOTO: Ludovic Marin/ Reuters

Prejšnji torek je vojska v pretežno puščavski zahodnoafriški državi Mali izvedla državni udar. V njem so aretirali 75-letnega predsednika Ibrahima Boubacarja Keïto in premiera  Boubouja Cisséa ter ju zaprli v vojaškem oporišču, kjer se puč začel, v bližini glavnega mesta Bamaka. Predsednik je kmalu po aretaciji odstopil in zatrdil, da je to storil zato, ker noče prelivanja krvi; sledil je odstop premiera in cele vlade.

Predstavniki hunte in delegacije Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, ki je v Mali prispela konec tedna, so sporočili, da vojska načrtuje, da bo oblast v civilne roke predala po triletnem prehodnem obdobju. Poleg tega naj bi predsednika Keïto kmalu izpustili ali mu dovolili na zdravljenje v tujino; ni sicer znano, kakšne oziroma ali sploh kakšne zdravstvene težave ima, zato bi bilo lahko »zdravljenje« samo drugo ime za izgon iz države. Premiera Cisséa so menda iz vojaškega oporišča že prepeljali na varno lokacijo, karkoli že to pomeni, v Bamako.

Razmere v za 62 Sloveniji veliki državi z 19 milijoni prebivalcev so precej kaotične. Za voditelja hunte velja v tujini – v ZDA, Franciji in Nemčiji – izurjeni polkovnik specialnih sil Assimi Goita; njegov uradni naziv je po novem predsednik Nacionalnega odbora za rešitev ljudstva.

V pretežno muslimanskem Maliju so na začetku junija izbruhnili protesti, v katerih so demonstranti zahtevali odstop predsednika zaradi neuspešnega spopadanja z uporniki – že od leta 2012 poteka nizko intenzivna državljanska vojna med sekularno oblastjo v Bamaku na eni, tuareškimi milicami na drugi in islamističnimi skupinami na tretji strani –, korupcije in slabih gospodarskih razmer. Protestniki so puč navdušeno podprli.

Demonstranti proti Keïti so bučno podprli vojaški udar. FOTO: Annie Risemberg/AFP
Demonstranti proti Keïti so bučno podprli vojaški udar. FOTO: Annie Risemberg/AFP


Poročeni oče treh otrok Keïta je bil na oblasti od leta 2013. Ob odstopu je bil na slabi polovici drugega in po ustavi zadnjega mandata.V srednjo šolo je hodil v Franciji, tam je tudi študiral, magistriral iz zgodovine in dolgo delal kot raziskovalec in predavatelj o politiki v tretjem svetu na univerzi Paris 1 Pantheon-Sorbonne. V domovino se je vrnil leta 1986 in od leta 1992, po koncu skoraj četrtstoletne vojaške diktature Mousse Traoréja, opravljal številne pomembne politične funkcije. Bil je poslanec parlamenta levičarske politične stranke Zavezništvo za demokracijo v Maliju, zunanji minister in premier. Leta 2001 je ustanovil novo levo stranko Zvezo za Mali ter leta 2002 in 2007 neuspešno kandidiral za predsednika države.

Na čelo Malija mu je končno uspelo priti leta 2013, drugi mandat je dobil predlani. Država ima polpredsedniški sistem, v katerem predsednik imenuje prvega ministra, kar je Keïta počel precej pogosto. V sedmih letih na oblasti je imenoval prav toliko premierov, vendar pogoste menjave niso izboljšale razmer v državi, kljub številnim naravnim bogastvom ene najrevnejših na svetu, ali utrdile njegove oblasti.

Komentarji: