Komaj čakam, da tudi vas spravim tja gor

Britanec sir Richard Branson, ki bo v nedeljo praznoval 71. rojstni dan, je leta 2004 naznanil gradnjo vesoljskega letala, s katerim bo poletel v vesolje. A vesolje je neizprosno in ideja je postala eden največjih izzivov njegove bogate poslovne kariere. Tehnične težave, tragična nesreča, nazadnje še covid so načrte zamikali in zamikali, letos pa je vse dozorelo za uresničitev sanj. Nedeljski polet v vesolje na krovu letala VSS Unity je bil brezhiben. Zagrizen športnik, ki se je do Virginovega vzletišča v Novi Mehiki pripeljal s kolesom, je znan po avanturističnih podvigih, pri katerih je že večkrat tudi izzival smrt.



Star je bil 19 let, ko je z družino spremljal pristanek Apolla 11 na luni. Odločil se je, da bo »tudi on nekega dne užil čudo vesolja«, je zapisano na spletni strani podjetja Virgin Galactic. A za to je morala dozoreti tehnologija, sam pa si je moral dodobra napolniti žepe. Že v najstniških letih ga je vleklo v poslovne vode. Leta 1966 je ustvaril revijo Student, v začetku 70. let prejšnjega stoletja pa je začel s prodajo plošč prek pošte in verigo trgovin Virgin Records. Njegov imperij se je nato razrasel na trenutno okoli 30 podjetij na najrazličnejših področjih – od železniškega, letalskega in vesoljskega prometa do telekomunikacij, hotelov in zasebnih zdravstvenih klinik. »Večino življenja preživimo na delu, zato je zelo pomembno, da delamo tisto, kar imamo radi, in da imamo radi tisto, kar delamo,« je večkrat poudaril Branson. Revija Forbes njegovo premoženje ocenjuje na okoli 5,2 milijarde dolarjev.



Kar nekaj njegovih podjetniških idej je sicer tudi propadlo, a Branson ima, kot je zapisal v številnih knjigah, optimističen pogled na življenje: »Mislim, da je skrivnost, da se znova postaviš na noge, to, da te neuspeha ne sme biti strah, ampak ga izkoristiš kot motivacijo, kot lekcijo. Nič ni narobe z napakami, če jih ne ponavljaš vedno znova.« Med pandemijo je bilo njegovo letalsko podjetje Virgin Atlantic na robu propada, saj je letalska industrija čutila enega največjih udarcev krize. Odpustiti so morali več tisoč ljudi, v zameno za vladno posojilo je bil aprila lani pripravljen zastaviti luksuzni zasebni otok Necker na Britanskih Deviških otokih, odprodal je avstralski del podjetja. Takrat je kritikom znova odgovarjal, da se na Deviške otoke ni preselil, da bi se izogibal plačevanju davkov, ampak ker so mu všeč, in zatrdil, da so vsi davki plačani. Dodal je še, da kljub bogastvu, ki ga ima, to ne pomeni, da ima na banki vsoto denarja, ki jo lahko kar tako dvigne in vloži v podjetja v težavah.

Izzivanje usode

Branson pa je poleg poslovnih uspehov in filantropije znan tudi po drznih (samopromotorskih) podvigih, v katerih je osvojil več svetovnih rekordov, pri tem pa je tudi tvegal lastno življenje.

Leta 1985 je skušal najhitreje prepluti Atlantski ocean, a so ga na koncu reševale britanske mornariške sile s helikopterjem. Leto kasneje je bila plovba bolj mirna in je rekord tudi podrl. Po plovbi prek Atlantika – iz Maina v ZDA do Severne Irske – je leta 1986 še poletel z balonom. Kot je opisal v avtobiografiji Finding My Virginity, je takrat kar nekajkrat mislil, da bo umrl. S kopilotom Perom Linstrandom sta namreč strmoglavila v vodo. Linstrand je že pred tem skočil v vodo in Branson se je bal najhujšega, a znova jima je na pomoč priskočila britanska mornarica.



Januarja 1991 je z balonom v 48 urah preletel 10.800 kilometrov dolgo pot od Japonske do Kanade nad Tihim oceanom.

Leta 1998 je skušal z balonom obleteti še svet. S kopilotoma Perom Linstrandom in Stevom Fossettom je decembra 1998 vzletel iz Maroka. »V mojem dnevniku imam zapisano, kako smo vdrli v kitajski zračni prostor, ker smo ponesreči poleteli nad Himalajo. Na srečo smo zgrešili tako Everest kot K2 in uspelo nam je leteti mimo vršacev, a šlo je bolj za srečo kot izurjenost,« je Branson zapisal ob dvajsetletnici podviga. Diplomati so spor s Kitajsko rešili, so pa morali zračni prostor zapustiti karseda hitro. »Kljub trudu je slabo vreme odneslo upanje, da bi postavili svetovni rekord, ko bi obleteli svet. Na božič smo strmoglavili v vode ob Havajih. K sreči so nas iz morja, kjer je tudi veliko morskih psov, nepoškodovane rešili pripadniki ameriške obalne staže. Smo pa med poletom postavili nekaj drugih svetovnih rekordov.«



Marca 2004 je z amfibijskim vozilom v eni uri in 40 minutah, kar je najhitreje za ta tip vozila, preplul Rokavski preliv. Septembra 2008 pa je skušal skupaj z otroki prejadrati Atlantski ocean, a valovi so bili previsoki. Ogromen val je s palube odtrgal rešilni čoln in poškodoval glavno jadro. Vseeno mu je uspelo pripluti do Bermudskih otokov.

Za lastno promocijo oziroma promocijo njegovih podjetij je med drugim tudi skočil z elastiko z Viktorijinih slapov in s kazinoja v Las Vegasu, ko se je odprla letalska linija do mesta. Obakrat se je poškodoval. »Sprva sem skoku s kazinoja nasprotoval, a sem si premislil in skočil s stavbe, ko je močno pihalo. Boleče sem trčil vanjo. Na srečo me ni zavrtelo in sem treščil s hrbtno stranjo, ne z glavo. Raztrgal sem si hlače, porezal noge in močno poškodoval roko,« se je v avtobiografiji spominjal Britanec.

Družina mu vseskozi stoji ob strani

Branson je bil od leta 1972 do 1979 poročen s Kristen Tomassi. Z drugo ženo Joan Templeman, s katero ima hči Holly in sina Sama, pa je poročen od leta 1989. Spoznala sta se leta 1976, bila pa je menda ljubezen na prvi pogled. Branson je v javnem ljubezenskem pismu svoji ženi leta 2016 zapisal: »Doživel sem ljubezen na prvi pogled, ko sem spoznal svetlolaso škotsko lepotico Joan. Ponavadi v 30 sekundah ocenim človeka in Joan je moje srce osvojila v trenutku. Še nikoli nisem spoznal takšne ženske. Bila je lepa. Pametna. Nabrita, a z nogami trdno na tleh. Zabavna. In imela je magične oči,« je zapisal. Leta 1979 se jima je rodila tudi hči Clare Sarah, a je umrla, stara štiri dni.

Tako Holly kot Sam sodelujeta pri očetovih podjetjih oziroma humanitarnih organizacijah. Oba, skupaj z otroki, sta proslavila zadnji njegov podvig. »S Samom velikokrat govoriva o očetovih izzivih, ki jih je bilo zelo veliko. Občutek, da ga nočem zapustiti, vzhičenost zaradi kamer in številnih ljudi, vznemirjenje ob vsakem podvigu. Mami je bila vedno ob nama, varovala naju je pred preveliko pozornostjo, a dopuščala, da sva užila vznemirjenje trenutka,« je po nedeljskem vesoljskem poletu zapisala Holly. Nad dedkovim podvigom so seveda navdušeni tudi vnuki. »Ded je šel na letalo, šel je na vesoljsko ladjo, šel je v vesolje. Nato pa je prišel nazaj pome,« je bila navdušena Hollyina hči Lola.



Ob Bransonu je vseskozi stala tudi njegova mama Eve, ki pa je januarja v 97. letu umrla zaradi zapletov s covidom. Po njej je poimenoval nosilno letalo, ki vesoljsko plovilo ponese na višino 15 kilometrov, od koder nato poleti na rob vesolja. »Imel sem čas, da sem izkusil polet na krovu vesoljskega letala VSS Unity. Kako se počutiš, ko gledaš Zemljo, je težko opisati. To je neverjetna lepota. Komaj čakam, da tudi vas spravim tja gor,« je zapisal Richard Branson na svojem blogu. »Nekoč sem bil otrok, ki je gledal zvezde. Zdaj sem odrasel in iz vesoljskega plovila sem gledal našo lepo Zemljo. Naslednji generaciji sanjačev zato pravim: če mi lahko naredimo to, samo predstavljajte si, kaj boste lahko storili vi,« je bilo njegovo sporočilo.



Seveda so vstopnice za polet s ceno 250.000 dolarjev za večino predrage, a Branson daje možnost, da si jo priigrate. Z organizacijo Omaze je pripravil dobrodelno akcijo. Sodelujoči z doniranjem dobijo možnost, da letijo v vesolje na enem izmed prvih komercialnih poletov, ki jih bo podjetje predvidoma pripravilo prihodnje leto.