Kriv, da je »pozabil« na Kitajce
V Združenih državah Amerike ne poznajo milosti za tiste, ki se poskušajo izogniti plačilu davkov. Znani profesor kemije s še bolj znane univerze Harvard, po večini merjenje kakovosti celo najboljše univerze na svetu, Charles Lieber, pa se ni samo izogibal plačilu davkov, ampak je poleg tega oblastem lagal še o svojih povezavah s Kitajsko, novo glavno nasprotnico ZDA.
Administracija prejšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežno preiskavo, s katero je hotela preprečiti vpliv Kitajske na raziskave v ZDA, za katerega so sumili, da je bolj kot znanstveno sodelovanje kitajsko gospodarsko vohunjenje. Ker je Lieber v preteklosti precej sodeloval s tehnološko univerzo v Wuhanu – mimogrede, iz tega mesta izvira koronavirus – se je tudi on znašel med zaslišanimi. Ko so ga agenti zveznega preiskovalnega urada FBI leta 2018 in 2019 spraševali o njegovem sodelovanju, je zanikal, da je Kitajcem pomagal pri spornem programu, za katerega so domnevali, da je bil dejansko kitajsko novačenje znanstvenikov, da bi od njih dobivali uporabne informacije.
Samo sodelovanje s Kitajci, če bi bilo strogo znanstveno, še ne bi bilo protizakonito, seveda pa je protizakonito laganje v preiskavi. Ko so preiskovalci na podlagi njegove elektronske pošte odkrili, da je Lieber lagal o tem, so imeli vzrok, da so ga aretirali. Potem je 62-letni kemik zapel še o tem, da mu je wuhanska univerza za udeležbo v programu sodelovanja plačevala do 44.000 evrov na mesec, seveda v dolarjih, in dodatnih 140.000 evrov za stroške. Del denarja, med 44.000 in 88.000 evrov, so mu plačali v gotovini, del pa na kitajski bančni račun, na katerem je bilo nekoč več kot 170.000 evrov. Teh dohodkov leta 2013 in 2014, ko jih je dobival, ni prijavil davkariji, prav tako pa ni prijavil, da ima na Kitajskem bančni račun.
Zanimivo je, da je pred sojenjem krivdo zavrnil, čeprav je med preiskavo priznal, da je iz Kitajske kar v kovčkih nosil desettisoče neprijavljenih dolarjev. Ko mu je postalo jasno, da se ne bo poceni izmazal, je Lieber spomladi letos zahteval čim hitrejše sojenje, ker se hoče posvetiti boju z rakom na limfnih žlezah, za katerim je zbolel. Soditi so mu začeli 14. decembra, po samo sedmih dneh pa je porota v torek odločila, da je kriv.
Profesor je odločitev sprejel molče in brez čustev, bolj zgovoren je bil seveda njegov odvetnik. Prepričan je, da so preiskovalci izkrivljali dokaze, da niso imeli ključnih dokumentov, s katerimi bi potrdili svoje trditve, in da so se opirali samo na domnevno zmedeni intervju z Lieberjem po aretaciji. Zato je napovedal »nadaljevanje boja«.
