Najmanjše dete na svetu je doma

Smisel življenja je najprej preživeti, nato pa napredovati. To lekcijo na krut način, nadvse intenzivno doživlja tudi najmanjše in najlažje dete na svetu Yu Xuan. Ob rojstvu 8. junija lani je bila velika le 24 centimetrov, tehtala pa je 212 gramov, približno kot jabolko. Njen obseg glave je bil 17,8 centimetra. Včeraj so doslej uradno najmanjšo novorojenčico na svetu po trinajstih mesecih odpustili iz bolnišnice v Singapurju.

Carski rez zaradi preeklampsije

Zaradi rojstva pri starosti manj kot 25 tednov – daleč od siceršnjega povprečja 40 tednov – je imela sprva le malo možnosti preživetja. Takrat 35-letna mama Wong Mei Ling jo je kot svojega drugorojenega otroka predčasno rodila s carskim rezom. V hudih bolečinah in s krvavitvijo so jo urgentno sprejeli v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima preeklampsijo oziroma nosečnostno toksemijo, nevarno bolezen, ki je lahko usodna tako za nosečnico kot otroka; ko je povila prvorojenega sina, ni imela omembe vrednih težav, zato sta bila njen šok in strah toliko večja.



Štirinajstmesečna dojenčica po dobrem letu, preživetem na številnih napravah v intenzivni negi, zdaj tehta dobrih šest kilogramov, meri pa 61 centimetrov. S posebnimi laserskimi terapijami so zdravniki pri njej med drugim preprečili potencialno očesno motnjo, ki lahko vodi v slepoto. Dekličinih zdravstvenih težav kljub čudežnemu napredku pri zdravljenju, ki mu je botrovala tudi finančna pomoč donatorjev, sicer še zdaleč ni konec.

Močno srce, a pomoč pri dihanju

Zaradi pljučne hipertenzije in kronične pljučne bolezni Yu Xuan še vedno potrebuje pomoč pri dihanju – tudi doma. Njena starša sta se zato morala naučiti, kako uporabljati nujno medicinsko opremo, ki je za nadaljnji razvoj njune hčerke nepogrešljiva. Po zdravniških napovedih naj bi se zdravstveno stanje dojenčice sčasoma izboljšalo, med drugim zato, ker ima dovolj močno srce.

Pri skrbi zanjo sledijo načelu, da je najbolje, če napreduje počasi, korak za korakom, saj to navsezadnje velja za vsakega prehitro rojenega otroka. Izjemno bojevit deklič se normalno odziva v interakcijah, se premika v vseh smereh in se smehlja, zadovoljno sporoča ekipa zdravnikov, ki bedi nad njo. Njeni mami, po poklicu upravni pomočnici, za zdaj uspeva samostojno skrbeti zanjo, saj dela od doma in si razporeja delovni čas čez ves dan; oče je zaposlen kot tehnik.