Recept za zmago na Evroviziji

Kaj je treba narediti za zmago na Evroviziji, ki bo ta teden s finalnim večerom v soboto potekala v Baslu na severu Švice v bližini švicarsko-francosko-nemške tromeje, je tudi predmet dokaj resnih raziskav. Forenzični muzikolog, kakor je njegov uradni znanstveni naziv, Joe Bennett z glasbene fakultete Berklee v Bostomu v ZDA, največje samostojne glasbenoizobraževalne institucije na svetu, je namreč analiziral stotine evrovizijskih pesmi, da bi se dokopal do recepta, kako zmagati na tem tekmovanju. Res so za letošnjo zmago njegovi recepti že prepozni, a morda si bodo lahko nadebudni glasbeniki z njimi utirali pot do zmag v prihodnje.

Po njegovi obširni raziskavi se večina pesmi v finalnih nastopih uvršča v eno od dveh kategorij. Prva so energične pesmi z ritmom nad 120 udarcev na minuto in veliko uporabo umetne, sintetizirane glasbe. Druge so balade z ritmom približno 70 udarcev na minuto. Obstaja tudi kliše, da vsebina zmagovalnih pesmi govori predvsem ali zgolj o ljubezni in miru in Bennett pravi, da ne gre samo za predsodek. Po njegovem besedila tako rekoč vseh evrovizijskih pesmi jemljejo tematiko v eni od šestih širših skupin: ljubezen, enotnost, samozavest, žuriranje, zgodovina in ustvarjanje glasbe. Glasbeni forenzik je dodal, da se posebno dobro uvrščajo pesmi s tematiko samozavesti.

Čeprav je to v poplavi odrskega kiča na Evroviziji težko opaziti, pa danski tekstopisec Thomas Stengaard, soavtor njihove zmagovalne pesmi iz leta 2013 Only Teardrops, trdi, da je dobro, da je odrska postavitev preprosta. Tako si jo gledalci – in torej tudi glasovalci – lažje zapomnijo. »Če bi rekli otroku, naj nariše to odrsko postavitev, bi jo lahko. Na odru so bili bosa pevka, dva tipa sta igrala na bobne in eden na flavto. Zelo preprosto, vendar je delovalo,« pravi Stengaard.

S tem se strinja tudi učiteljica petja in voditeljica britanske žirije leta 2014 Carrie Grant. Povedala je, da nič slabšega od drage odrske postavitve in nastopa, ki ne opravičuje denarnega vložka: »V tem primeru je nastop videti samo še slabši.« Po njenem mnenju je imel sicer najboljši nastop avstrijski pevec Thomas Neuwirth, ki je kot Conchita Wurst – oblečen v žensko, vendar z brado - zmagal leta 2014. Njegov nastop je bil prvi zmagovalni po letu 1970, na katerem na odru ni bilo ne spremljevalnih vokalistk ali vokalistov ne plesalk ali plesalcev.

Očitno je zelo pomembna tudi tonaliteta. V zadnjih dveh desetletjih sta namreč zmagali samo dve pesmi v duru, vse druge so bile v molu. In morda še zadnji kamenček v mozaiku evrovizijskega uspeha: Dobro je, da je v nastopu tudi presenečenje. To je lahko glasbeno ali scensko, najboljše pa je, da sta v nastopu obe.