Evgen Benedik: Čudežne superhrane ni

Gost šeste epizode podkasta V ambulanti z dr. Orlom je bil doc. dr. Evgen Benedik, klinični dietetik, prehranski svetovalec iz UKC Ljubljana in Biotehniške fakultete UL, čigar glavni predmet preučevanja je prehrana. Beseda je tekla o raznih mitih, ki se širijo­ od ust do ust, prek družbenih omrežij in podobno, o prehranskih (modnih) trendih in vplivu marketinga na to, pa tudi, o čem sploh govorimo, ko govorimo o zdravi prehrani, ter katera je najboljša za naš imunski sistem.

Vsakih nekaj let izdamo nove prehranske smernice. Včasih gre za majhne dopolnitve starih, drugič za korenite preobrate. Različne skupine ljudi kot zdrave zagovarjajo različne načine prehranjevanja. Kaj pravite na to?

Prehrana kot del našega življenja je pomembna. Veda o tem je še relativno mlada, veliko se raziskuje in odkriva, zato so ljudje na trenutke upravičeno nekoliko zbegani. Vendar so znanstveni dokazi vedno merilo.

Res je tudi, da bodo ljudje upoštevali kakršenkoli prehranski nasvet. Pri tem se igrajo z učinkom placeba. Zaradi tega se bodo bolje počutili in ne bodo vedeli, ali nekaj nanje zares učinkuje ali ne. Obstaja tudi kup kvaziznanstvenih člankov, ki nagovarjajo ljudi k načinom prehranjevanja, ki jih na dolgi rok lahko ogrozijo. Po nekaterih ocenah osemdeset odstotkov znanstvenih člankov na področju prehrane uporablja napačno statistiko ali sklepa na premajhnem vzorcu preiskovancev oziroma ti raziskovalci ne znajo izvesti s placebom kontrolirane študije. Vse vrste informacij so danes na razpolago na spletu, na družbenih omrežjih, in ljudje se znajdejo v neugodnem položaju, ko se morajo na neki način sami odločiti, kaj bi prakticirali. Če se odločijo za nekaj, za kar še plačajo, ne bodo priznali, da jim to ne odgovarja.

Kar nekaj polemik imate z zagovorniki veganstva. Premier Golob je pred nekaj leti imenoval strateški svet za prehrano, ki je potem predložil dokumente za zagotav­ljanje veganske hrane v javnih ustanovah, kot so šole in vrtci. Stroka je proti. Kakšen je na koncu v praksi izplen tega možganskega trusta?

Da, veganski obrok oziroma prehrano so hoteli uvesti v vrtce ter osnovne in srednje šole. Celotna pediatrična stroka in dietetiki, ki delamo na področju pediatrije, smo nato pripravili dokument z obrazložitvijo, da to ne gre. Njihov argument je bil, da so predvsem v ZDA različna strokovna združenja zavzela stališče, da je veganska prehrana, če je ustrezno uravnotežena, popolnoma v redu tudi za otroke, nosečnice, doječe mame, bolnike s kroničnimi boleznimi, torej ranljive skupine. To je po mojem diskreditacija teh institucij, ki naj bi zagovarjale nekaj, za kar nimajo dokazov. Imamo pa dokaze o neugodnem učinku veganske prehrane v pediatričnem obdobju, ko se otroci razvijajo in rastejo.

Njihovo idejo smo takrat blokirali, so pa potem napovedali dokument s prehranskimi smernicami za Slovence v prihodnosti, ki bi vključeval pretežni prehod na vegansko prehrano.

Zanimiva in v naši prehrani nekoliko spregledana stvar so po mnenju sogovornika gobe, tudi tiste, ki jih nabiramo v gozdu. Foto Maria Evseyeva/Shutterstock

Samo iz rastlinske prehrane nekaterih življenjsko potrebnih snovi ne moremo dobiti, tako da praktično potrebujemo prehranska dopolnila. Pa jih ob današnjem načinu življenja in prehranjevanja potrebuje večina ljudi?

Če bi se prehranjevali uravnoteženo, prehranskih dopolnil ne bi potrebovali, razen vitamina D v jesensko-zimskih mesecih. Ker pa se večina ljudi, vsaj po študijah, ki jih imamo za Slovence, ne prehranjuje uravnoteženo, je verjetnost za pomanjkanje določenih vitaminov seveda večja.

Vedeti moramo, da so prehranska dopolnila resda videti kot zdravila, po zakonodajni plati pa so nekaj povsem drugega. Ker so urejena z drugo zakonodajo, so lahko bolj ali manj kakovostna. Cena ne odseva nujno kakovosti, ker je pogosto v ozadju marketing. Če je dober, vas prepriča, da to potrebujete, kakovost pa je lahko vprašljiva. Zato je prehranska dopolnila najbolje kupiti v lekarni, kjer so preverjena, lekarnarji oziroma farmacevti pa vam znajo svetovati.

Za dober imunski sistem je treba biti na splošno fit; poleg ustrezne prehrane so pomembni še uravnavanje stresa, spanec in telesna dejavnost. Foto Ndab Creativity/Shutterstock

Kakšno je vaše mnenje o glutenu?­ Brezglutenska hrana je zelo popularna. Kdor ima celiakijo, ga ne sme zaužiti niti v minimalnih količinah, veliko ljudi pa si predstavlja, da jim gluten škodi.

Če nimamo težav, ga lahko uživamo v normalnih količinah. Brezglutenska dieta se je zelo razmahnila tudi zaradi zvezdnikov in medijskih kampanj. Ta živila so relativno dostopna in se proizvajalcem zelo izplačajo, ker njihova prodaja lepo raste. Če se ljudje prehranjujejo uravnoteženo in ugotovijo, da jim brezglutenska prehrana ustreza ter da se ob tem bolje počutijo, jim načeloma ne bo primanjkovalo veliko hranil. Le denarnica bo malo bolj trpela.

Ljudski mit je tudi, da ogljikovi hidrati redijo. Komentar?

Niso vsi ogljikovi hidrati enaki in ne smemo vseh metati v isti koš. So pomemben del naše prehrane, moramo pa posegati po polnovrednih, da je zraven še prehranska vlaknina, kar v kombinaciji znižuje glikemični indeks.

Pa maščobe?

Odvisno, o katerih govoriva in v kakšni količini. Če so v trdnem agregatnem stanju, so nasičene, če v tekočem, so nenasičene. Če prvih zaužijemo preveč, lahko to negativno vpliva na naše zdravje, če jih izločimo, je tudi narobe, ker jih naše telo potrebuje v majhni količini.

Ali obstajajo živila, ki ljudem pomagajo pri hujšanju?

Na kratko bi rekel, da je odgovor ne. Hujšanja se zelo napačno lotevamo.

Kako bi komentirali pojav superhrane? Si sploh ne predstavljam, kaj naj bi to bilo.

Prehrani se pripisuje določene skorajda nadnaravne lastnosti. Čudežne superhrane ni. 'Superhrana', ki jo prodajajo pri nas, je večinoma iz tretjih držav, na primer jagode goji, acai ... Ljudje za to ­zapravijo enormne zneske, polno je zavajanja, nihče pa ne pomisli, da imamo tudi doma na voljo veliko superhrane, a je ne opazimo, ker se nam zdi preveč vsakdanja.

Zakaj bi kupovali drago superhrano iz tretjih držav, ki to ni, če 'superhrana', kot so borovnice, raste doma. Foto Tadej Regent

Kaj je z zdravstvenega vidika bolje: redni obroki ali prekinitveni, intermitentni post?

Uradna trditev je, da odraslim priporočamo od tri do pet obrokov dnevno, starejšim odraslim in otrokom pa najmanj pet ali še več.

Intermitentno stradanje je zanimiv fenomen ali skorajda že modna muha. Kar znanost trenutno ve o tem, je, da nekaterim posameznikom lahko izjemno dobro dene. Drugi, ki jim prav tako izjemno dobro dene, pa potem, ko to prenehajo prakticirati, presnovno iztirijo. Trenutno ne znamo določiti, kateri bi spadali v prvo ali drugo skupino. Zato stroka to intenzivno raziskuje in poskuša razumeti mehanizme v ozadju. Sam bi še nekaj časa počakal z definitivnimi odgovori, dokler znanost ne bo podala kakšnega pametnega odgovora.

Kaj bi priporočali za krepitev imunskega in živčnega sistema?

V zdravilnih rastlinah, iz katerih kuhamo čaje, je relativno veliko antioksidantov, veliko polifenolnih in določenih drugih komponent. Zanimiva in mogoče v naši prehrani malo spregledana stvar so gobe. Pa vitamin D, ki ga v jesensko-zimskih mesecih s hrano ne bomo vnesli dovolj, zato potrebujemo zdravilo oziroma prehransko dopolnilo.

Poleg tega je za dober imunski sistem treba biti na splošno fit, pri čemer pridejo prav kakovostni viri beljakovin. Izogibajmo se stresu, kakovostno spimo in bodimo zmerno telesno dejavni.