Dr. Orel: Noben probiotik ni tavžentroža, ki bo dobra za vse

V peti epizodi podkasta V ambulanti z dr. Orlom je Rok Orel nastopil v vlogi intervjuvanca. Njegov izpraševalec je bil Borut Štrukelj, redni profesor na Fakulteti za farmacijo in njen nekdanji dekan, gost četrte epizode. Orla je opisal ne le kot predstojnika oddelka za otroško gastroenterologijo v UKC Ljubljana in profesorja na ljubljanski medicinski fakulteti, temveč kot toplega človeka, znanstvenika po duši, poslovneža, dobrega pisca, pa tudi glasbenika in pivovarja.

Za začetek na kratko pojasniva nekaj pojmov, povezanih z vašo usmeritvijo v področje, o katerem bova govorila; to je črevesna mikrobiota, probiotiki, prebiotiki, drugi biotiki. Kaj vse to pomeni za običajnega človeka?

Mikrobiota so vsi mikroorganizmi, ki živijo v in na našem telesu. Črevesna mikrobiota živi v naših prebavilih ter vključuje največjo populacijo mikroorganizmov – bakterij, arhej, gliv, nenazadnje virusov – in živi v sožitju z nami. Vsak od nas ima v svojih prebavilih več tisoč različnih mikroorganizmov, ki so pri vsakem v veliki meri drugačni. Če bi jih dali na tehtnico, bi tehtali kakšen kilogram in pol do dva kilograma. Za naše zdravje so lahko koristni, neškodljivi, nekoristni, lahko pa tudi škodljivi in povzročajo bolezni. Na njih lahko vplivamo na različne načine, tu pa pridejo na vrsto biotiki, probiotiki, prebiotiki, sinbiotiki, postbiotiki, parabiotiki in še kaj.

Lahko razložite nekaj teh izrazov?

Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi, od katerih bomo imeli zdravstveno korist, če jih zaužijemo. Največkrat gre za bakterije. Lahko so si zelo sorodne, pa delujejo zelo različno; odvisno od seva, to je kot sorta, podvrsta, pasma. Učinek je odvisen od doze, če gre za večsevne oziroma večvrstne preparate, pa tudi od preizkušeno delujoče kombinacije sevov za posamezno indikacijo. Noben probiotik ni tavžentroža, ki bo dobra za vse.

Prebiotikom pa bi lahko po domače rekli hrana za koristne črevesne mikroorganizme. Za naše prebavne encime so te snovi neprebavljive, vendar lahko z različnimi prebiotiki selektivno stimuliramo razmnoževanje in aktivnost določenih vrst ali rodov bakterij. Tako je tudi naša avtohtona mikrobiota v veliki meri odvisna od tega, kaj jemo, ker s tem hranimo tudi njih. Tako kot bomo našli različne populacije ljudi v steakhousu, veganski restavraciji ali slaščičarni, bodo tudi različni bakterijski sevi srečni, če jim bomo dali njihov najljubši obrok.

Sinbiotiki so produkt probiotikov in prebiotikov skupaj, postbiotiki pa so koristni proizvodi koristnih bakterij. V njih ni živih bakterij, lahko so deli mrtvih.

Fermentirani mlečni izdelki, jogurt, kefir, so vsekakor zdravi. Razlika med njimi in probiotiki pa je v tem, da so probiotiki zelo specifični. FOTO: Uroš Hočevar

Od česa je odvisna zdrava mikrobiota?

Od marsičesa. Najprej že od tega, kaj poseli naše črevo, ko se razvijamo. Vse skupaj se začne dogajati že v maternici. Zelo pomembno je tudi, kaj jemo, kaj dobimo iz okolja, ali jemljemo kakšna zdravila ... Že dolgo je znano, da ogromno zdravil, ne le antibiotikov, v mikrobioti lahko povzroči velike spremembe. Nekatere se, ko jih nehamo jemati, povrnejo, nekatere pa ostanejo trajne. Kadar delujejo številni dejavniki, ki neugodno vplivajo na sestavo mikrobiote, nastopi disbioza.

Kaj to pomeni?

Disbiozo oziroma neugodno sestavo mikrobiote povezujemo ne samo s črevesnimi boleznimi, od kroničnih črevesnih vnetij do črevesnega raka, ampak tudi z metaboličnim sindromom, debelostjo, imunskimi boleznimi, kot so alergije, avtoimunske bolezni; povezujemo jih s psihiatričnimi, z nevrološkimi boleznimi, kot je recimo parkinsonova. Ogromno povezav je predmet intenzivnega raziskovanja.

Kaj svetujete za povrnitev mikrobiote v normalno stanje?

Najprej seveda zdrav življenjski slog. Torej zdravo, mešano prehrano, ki mora vsebovati veliko vlaknin, tudi fermentabilnih. Vlaknine so neke vrste naravni prebiotiki in omogočajo solidno mikrobioto. Da to krepimo, lahko uporabljamo prebiotike in sinbiotike, medtem ko probiotike uporabljamo ciljano glede na indikacijo.

Tipičen primer je, da ob neki bakterijski okužbi, zaradi katere moramo jemati antibiotike, zraven vzamemo še probiotike, in to točno tiste specifične, za katere je dokazano, da bodo drastično zmanjšali škodo, ki jo bodo antibiotiki povzročili normalni črevesni mikrobioti. S tem bomo zmanjšali možnost akutnih težav, kot so driska, napihnjenost, trebušni krči, in bo manj verjetno, da bi nastala huda disbioza.

Ali pa, če želimo v jesensko-zimskem času izboljšati delovanje imunskega sistema, spet lahko uporabimo specifične probiotike, ki dokazano dvignejo raven kakovostnega imunskega odziva na okužbe. Število in teža okužb se potem pri ljudeh, ki jih jemljejo, zmanjšata.

Za povrnitev mikrobiote v normalno stanje je najprej pomemben zdrav življenjski slog. Torej zdrava, mešana prehrana, ki mora vsebovati veliko vlaknin, tudi fermentabilnih. FOTO: wikipedija

Kako naj pacient izbere pravilni probiotik glede na svoje težave?

Pravi probiotik naj mu svetuje strokovnjak, torej zdravnik ali farmacevt.

Zdaj pa morda nekoliko provokativno vprašanje. Sam sem strokovnjak za zdravilne rastline in sem se navadil uporabljati čajne napitke, ko sem bolan. Razmišljam pa, da bi si jih pripravil kar vsak dan, da bi se bolje počutil. Ali vi uporabljate probiotike?

Seveda ne vsak dan, jih pa zaužijem, kadar se mi pojavi katera od težav, za katero vem, da obstajajo probiotiki z dokazanim učinkom. Če mi bodo recimo predpisali antibiotike, bom zraven zagotovo vzel še probiotike.

Ko hodim po svetu, poslušam sebe, svoje občutke in nenazadnje svoj želodec. Ugotavljam, da mi zelo prijajo fermentirani mlečni izdelki. Seveda je treba poudariti, da ni vsak jogurt probiotik.

Fermentirani mlečni izdelki, jogurt, kefir, so vsekakor zdravi. Razlika med njimi in probiotiki pa je v tem, da so probiotiki zelo specifični. Kot sem prej rekel, poznamo njihove mehanizme, vemo, kdaj vzeti katerega, pri kateri indikaciji bo pomagal, medtem ko so fermentirani mlečni izdelki pravzaprav kombinacija postbiotikov. Gotovo je to v redu stvar za vsak dan in gotovo bolj koristi zdravju kot ne.