Kaj kardinali lahko in česa ne smejo jesti? Pravila so enaka že 750 let

V Vatikanu se danes začenja konklave, med katerim bo 133 kardinalov izoliranih od zunanjega sveta, dokler ne izvolijo naslednika pokojnega papeža Frančiška. Konklave traja, dokler ni doseženo soglasje: kardinali glasujejo, spijo in jedo v strogo nadzorovanem okolju.

Konklave poteka v popolni tajnosti, brez telefonov in drugih elektronskih naprav. Okoli Sikstinske kapele bo z motilci signala blokiran celo telefonski signal. Na Trgu svetega Petra bodo namestili detektorje kovin in protidronske sisteme.

Kardinali so zaprti brez vsakršne možnosti komuniciranja z zunanjim svetom – razen prek dima: beli dim pomeni, da je novi papež izvoljen, črni dim pa, da soglasja še ni. Kaj se dogaja znotraj zidov Sikstinske kapele, ostaja skrivnost. Eno pa je jasno – jesti morajo, tudi če postopek traja dneve ali tedne.

V preteklosti je bila hrana pogosto varnostno tveganje – v raviolih ali piščancih bi se lahko skrivala prepovedana sporočila, umazani prtiček bi lahko vseboval kodirane znake. Skupno obedovanje pa je lahko prostor za tihe dogovore.

Toda kako zagotoviti popolno zaupnost, če je treba vsak dan dostavljati hrano? In kako preprečiti, da bi do kardinalov prodrla zunanja mnenja?

Najbolj podroben zgodovinski opis prehranjevanja med konklavom je zapisal Bartolomeo Scappi, renesančni kuhar papežev Pija IV. in Pija V. V svoji kuharski knjigi Opera dell’Arte del Cucinare iz leta 1570 opisuje, kako so pripravljali hrano za konklave, v kateri so izvolili papeža Julija III., ter strogi nadzor, ki je spremljal vsak korak, piše BBC.

V preteklosti je bila hrana pogosto varnostno tveganje – v raviolih ali piščancih bi se lahko skrivala prepovedana sporočila, umazan prtiček bi lahko vseboval kodirane znake. FOTO: Remo Casilli Reuters

Kuharji in someljeji so pod nadzorom stražarjev pripravljali obroke v skupni kuhinji. Hrano so dvakrat na dan dostavljali skozi posebno vrtljivo odprtino v steni, pri čemer so jo pregledali za skrita sporočila. Vino in voda sta morala biti postrežena v prozornih posodah, prtičke pa so pred uporabo temeljito pregledali. Zaprte pite in cele perutnine so bile prepovedane – zaradi možnosti skrivanja sporočil.

Čeprav so bile varnostne zahteve visoke, je bila hrana obilna in uravnotežena – obroki so vključevali solate, sadje, mesnine, vino in svežo vodo. Vsak kardinal je imel svojo celico s posteljo, mizo, stoli, posodo in obešalnikom. Vse je potekalo pod stalnim nadzorom.

Sodobni konklave: strogi nadzor, preprostejša hrana

Tudi letos se tradicija nadzora nadaljuje. Kardinali bodo obroke prejemali izpod rok redovnic, ki bodo pripravljale preproste, a okusne jedi iz regij Lacij in Abruci – od minešter in testenin do jagnječjih ražnjičev. Čeprav se zdi, da so razkošne renesančne pojedine stvar preteklosti, pa cilj ostaja enak: preprečiti vsakršno možnost uhajanja informacij.

Med tokratnim konklavom bodo za obroke skrbele redovnice iz Doma svete Marte, kjer kardinali prebivajo. FOTO: Hannah Mckay/Reuters

In še zanimivost. Najdaljši znani konklave je bil v 13. stoletju – trajal je skoraj tri leta, preden so izvolili papeža Gregorja X. Iz te zgodovinske epizode izvira tudi izraz conclave, iz latinskega cum clave, kar pomeni »pod ključem«. Takrat so domačini, naveličani čakanja, kardinale zaklenili v prostor, da bi jih prisilili k odločitvi. Proti koncu so jim postregli le še s kruhom in vodo.

Zaradi tega so kasneje določili pravila: po treh dneh brez soglasja so kardinali dobili le en obrok na dan, po osmih dneh pa zgolj kruh in vodo. Papež Klemen VI. je v 14. stoletju ta pravila nekoliko omilil – dovolil je tri obroke: juho, glavno jed (riba, meso ali jajca) ter sladico (sir ali sadje). Čeprav količinske omejitve danes ne veljajo več, pa nadzor nad prehrano ostaja izjemno strog.

Vsak obrok je skrbno pripravljen in postrežen pod nadzorom. Med tokratnim konklavom bodo zanje, kot rečeno, poskrbele redovnice iz Doma svete Marte, kjer kardinali prebivajo.