Kdo je izklopil stikalo za gorivo?

Tragična nesreča letala družbe Air India, ki je 12. junija zahtevala 241 življenj potnikov (samo eden je nesrečo čudežno preživel), je zavita v vse bolj gosto tančico skrivnosti. V predhodnem poročilu, objavljenem v soboto, je bil namreč razkrit pogovor pilota in kopilota v zadnjih trenutkih nesrečnega letala,­ ki je bilo iz Ahmedabada v Gudžaratu (zvezna država na zahodu Indije) namenjeno na londonski Gatwick, a je v manj kot 40 sekundah po vzletu strmoglavilo v naselje, v katerem je umrlo še 19 ljudi.

V poročilu indijskega urada za preiskovanje letalskih nesreč (AAIB) je navedeno, da sta oba motorja na boeingu 787-8 dream­liner izgubila moč kmalu po vzletu, ker so bila stikala za nadzor goriva na letalu izklopljena. Na kratko: dovajanje goriva v motorje letala je bilo prekinjeno že nekaj trenutkov po vzletu. Glasovni posnetki iz pilotske kabine so pokazali, da je med pilotoma nastala zmeda. Slišati je, kako eden od pilotov sprašuje drugega, zakaj jih je izklopil, drugi pilot pa ­odgovarja, da tega ni storil.

Ko je dreamliner dosegel najvišjo hitrost, so se stikala za dovod goriva za oba motorja premaknila iz položaja run (deluje) v položaj cutoff (izklop) – najprej za en motor, nato za drugega, v le eni sekundi. V petnajststranskem poročilu ni natančno pojasnjeno, kako bi se to lahko zgodilo, a dejstvo je, da sta zaradi prekinitve pogona oba motorja izgubila potisk, je zapisano v poročilu AAIB. Kmalu zatem so stikala obrnili nazaj, motorji pa so se ravno prižigali, ko se je zgodila nesreča.

Navadnemu smrtniku se seveda postavi vprašanje, kdo bi lahko obrnil stikalo. Kot je za CNN povedal varnostni analitik David Soucie, so primeri, ko so bila stikala za gorivo po pomoti izklopljena, izjemno redki. »Z leti so bila izboljšana tako, da jih ni mogoče nenamerno premakniti, nikakor pa se ne premikajo sama od sebe.« Poleg tega so stikala za izklop goriva na boeingu 787 nameščena med pilotskima sedežema, tik za ročicami za plin, zaščitena so s kovinsko palico in imajo mehanizem za zaklepanje, ki preprečuje nenamerni izklop. Kot je za BBC povedal kanadski preiskovalec letalskih nesreč, ki je hotel ostati neimenovan, je skoraj nemogoče z enim samim gibom roke potegniti obe stikali, zaradi česar je nenamerna sprožitev malo verjetna.

Še veliko neznanega

Kapitan letala Sumeet Sabharwal je bil izurjeni letalec, 56-letnik, ki je v karieri letel več kot 15.000 ur, kopilot Clive Kundar je bil star 32 let in je imel za sabo več kot 3400 ur letenja, so zapisali pri CNN, kjer so navedli tudi ugotovitve preiskovalcev, da je bilo gorivo letala preizkušeno, da blizu letalske steze ni bilo opaziti večje aktivnosti ptic, teža letala je bila v okviru dovoljenih meja, na letalu tudi ni bilo nevarnega blaga. Končno, podrobnejše poročilo pričakujejo čez dvanajst mesecev, so se pa že oglasili sorodniki žrtev, da imajo zdaj še več vprašanj kot odgovorov.

Poročila preiskovalcev temeljijo na podatkih, pridobljenih iz črnih skrinjic letala. To so majhni, a zelo vzdržljivi elektronski snemalniki podatkov – zvoka v pilotski kabini in podatkov o letu, kot sta višina in hitrost. Čeprav se imenujejo črne, so v resnici oranžne barve, da jih je lažje najti. Običajno so nameščene v repu letala, izdelane so iz več zaščitnih plasti titana ali nerjavečega jekla, materialov, ki sta odporna na drobljenje, vzdržita močen ogenj in udarce. Prvo črno skrinjico Air India – digitalni snemalnik podatkov o letu – so našli 28 ur od nesreče na strehi stavbe, v katero je trčilo letalo. Drugo so našli po nekaj dneh. Letala so običajno opremljena z dvema črnima skrinjicama.

Še vedno je torej veliko neznanega v zvezi z najhujšo letalsko nesrečo v Indiji v zadnjih desetletjih. V prehodnem poročilu sicer ni zaključkov, a očitno je izključena mehanska okvara ali konstrukcijske pomanjkljivosti letala.