Evrovizija se je vrnila domov. Glasbeni festival, ki se lahko po številu gledalcev meri z najbolj gledanimi športnimi prireditvami, letos ponovna prireja Švica, kjer so leta 1956 okronali prvo evrovizijsko zmagovalko. Alpska država se v vlogi organizatorke preizkuša tretjič; po Luganu in Lozani je vloga gostitelja tokrat pripadla Baslu, kjer bodo nocoj razglasili prvo deseterico finalistov. Med 15 nastopajočimi se bo za mesto v sobotnem večeru potegoval tudi Klemen Slakonja z balado How Much Time Do We Have Left (Koliko časa nama je še ostalo).

Pripravljalni del Evrovizije se v mestu ob Renu danes uradno preveša v tekmovalnega. Za delegacijami so vaje in generalke, na katerih je bilo mogoče uskladiti še zadnje podrobnosti do milimetra načrtovanega triminutnega nastopa. Slovenski predstavnik Klemen Slakonja je, kakor ga je bilo razumeti v intervjuju za Delo, načeloma zadovoljen s potekom priprav. Verjame, da bodo tehnične zaplete z delom točke, v katerem poje obrnjen na glavo, do nocojšnjega polfinala rešili. »Na Emi smo imeli človeka, ki sta ročno poskrbela za moj dvig, na Evroviziji pa bo za to poskrbela posebna naprava. Veliko časa je šlo za programiranje, da se vse zgodi v pravem trenutku, toda ekipa se je zelo potrudila in na drugi vaji so stvari delovale že veliko bolj gladko,« je pojasnil.

 Slovenski nastop je nadgrajena različica tistega s februarskega nacionalnega predizbora. Vodilo je ostalo podobno, le da Klemen Slakonja pri gledalcih poskuša vzbuditi še več sočutja. Ob koncu se mu pridruži Mojca Fatur, s čimer odrska postavitev po zgledu besedila pesmi ustvarja občutek neposrednosti in ne pušča dvomov, da pripoveduje zgodbo o minljivosti in spoprijemanju z zahrbtno boleznijo. »Celotna ekipa je s srcem pri stvari, kar se čuti in vidi tudi pri samem nastopu,« je komentirala Mojca Fatur, ki sicer v nasprotju s Klemnom ni velika evrovizijska navdušenka, a je vseeno »globoko hvaležna« za izkušnjo. »Doživeti od blizu vso to mašinerijo je nekaj posebnega,« je poudarila. »Veliko je afnanja, veliko je pa tudi iskrenih in pristnih druženj.«

Sloveniji nenaklonjene stavnice

Stavnice so se pozitivno odzvale na vaje slovenske delegacije. Potem ko je v javnost prišel kratek posnetek Klemnovega nastopa, so se njegove možnosti za preboj v finale povečale, kljub temu pa pobiralci stav Slovenije še naprej ne vidijo med državami, ki bodo v soboto nastopile še enkrat. Čeprav so se stavne hiše, ki ne le merijo, ampak tudi narekujejo razmerja moči na festivalu, v zadnjih letih izkazale za relativno zanesljive, ne bi prvič pocenile dometa Slovenije. Nenazadnje Raiven lani prav tako niso napovedovale preboja v finale, pa se je na koncu z Veroniko v prvem polfinalnem večeru uvrstila na deveto mesto.

Klemen Slakonja se s stavnicami ne obremenjuje in jih ne spremlja. Kakor je poudaril, so po zmagi na Emi, zlasti med promocijskimi koncerti v Amsterdamu, Londonu in Madridu, k njemu pristopili poslušalci in se mu zahvaljevali za pesem, saj da jim vpliva upanje, s čimer je bil po njegovih besedah glavni namen njegovega odhoda v Basel že dosežen. »Dobra uvrstitev na Evroviziji bi bila češnja na torti,« je poudaril. »Vse, kar zdaj lahko še naredim, je, da se na nastop čim bolje fizično in psihično pripravim.«