Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

Ljubljanska elipsasta stolpnica, ki zrcali Mediteran in Dunaj

Stavba na parceli med Gruberjevim kanalom in Roško je v mnogih pogledih posebna. Ima 64 stanovanj, ki že zaradi oblike stavbe niso mogla biti med seboj enaka.
Na severni strani proti Roški kaže bolj zadržan značaj, ki se navezuje na dunajsko arhitekturo. FOTO: Ana Skobe
Na severni strani proti Roški kaže bolj zadržan značaj, ki se navezuje na dunajsko arhitekturo. FOTO: Ana Skobe
14. 9. 2024 | 07:00
11:08

»To je zelo ljubljanski objekt. Na jugu z velikimi terasami in zelenjem kaže mediteranski značaj, na severni proti cesti pa bolj umirjenega, celinskega, s čimer se nekako referira na dunajsko arhitekturo. Ta dvojnost aludira na lego ob Fabianovem mestnem ringu,« pripoveduje arhitekt Boštjan Vuga (Sadar+Vuga) o novi ljubljanski stanovanjski stavbi precej edinstvene – elipsaste – oblike. Zasnovali so jo s kolegi iz birojev Arhipro in Studiem Krištof.

stavba Elipsa Foto Ana Skobe
stavba Elipsa Foto Ana Skobe

Stavba je zrasla na trikotni parceli med Gruberjevim kanalom in Roško (tik ob srednji ekonomski šoli), že sprejet občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je predvideval pozidavo eliptične oblike. Stavbo so povečali do še dopustnih mer, pojasnjuje Vuga, balkone, lože in arkade pa zunaj tega načrta, za kar je bilo treba pridobiti novo dovoljenje, a je investitor, črnogorska skupina Čelebić iz Podgorice, podprl predlog arhitektov.

To je bil za investitorja prvi objekt zunaj Črne gore oziroma prvi na slovenskem trgu, za katerega so želeli, da bi bil tudi reprezentativen. Kot se je izkazalo, je tudi uspešen, saj je vseh 64 stanovanj že prodanih, je povedal Ivan Mirotić, izvršni direktor hčerinske družbe Čelebić iz Ljubljane.

Na jugu se kaže Golovec, na zahodu Ljubljanski grad, na severu so Alpe in na vzhodu park med Mesarsko cesto in srednjo ekonomsko šolo. FOTO: Ana Skobe
Na jugu se kaže Golovec, na zahodu Ljubljanski grad, na severu so Alpe in na vzhodu park med Mesarsko cesto in srednjo ekonomsko šolo. FOTO: Ana Skobe

Čeprav je šlo za komercialno gradnjo za zasebnega investitorja, je v mnogih pogledih drugačen od drugih te vrste v Ljubljani. »Kar se nam zdi izrednega pomena, je, da nam je investitorja uspelo prepričati, da objekt ni ograjen in da so vsi zunanji prostori okoli njega javni. Mimoidoči se lahko spustijo po stopnišču skozi arkade, mimo dvorišča in igrišča do promenade oziroma prostora ob Gruberjevem kanalu.

Prav tako je pritrdil našemu predlogu, da zasteklitve segajo 2,7 metra visoko, toliko, kolikor je visok strop, čeprav se investitorji praviloma ne odločajo za zasteklitve, višje od 2,2 metra, kar pa okrni bivanjsko izkušnjo. Stanovanja imajo že po projektu tudi zunanje zasaditve,« našteva Vuga.

Razkriva, da je posebna tudi fasadna obloga, valovite keramične plošče mentolovo zelene barve. Zasnovali so jih posebej za to stavbo v biroju Sadar+Vuga, izdelali pa v Nemčiji, vse našteto pa po njegovih besedah kaže, da je investitor dobro razumel stavbo in njeno lego v mestu. Res je tudi, da je bila količina teh ponavljajočih se elementov (30 x 60 cm) takšna, da cena ni bila bistveno višja, kot če bi kupili katero od njihovih standardiziranih, pravi Vuga.

Zeleno barvo pojasnjuje kot odziv na okoliško zelenje, a ni prezreti, da so jo Sadar+Vuga predvideli tudi na novi ljubljanski železniški postaji. Mirotić pa o odločitvah, ki bi jih marsikdo označil za nadstandardne, pojasnjuje, da so vse našteto potrdili, ker so popolnoma zaupali strokovnosti avtorske skupine.

Raznolika stanovanja, raznolika skupnost

V objektu je 64 stanovanj, ki že zaradi oblike stavbe niso mogla biti med seboj enaka, v različnem odnosu so tudi do svojega zunanjega prostora. Nekatera imajo klasično razporeditev s hodnikom in sobami, druga so oblikovana kot mini lofti z velikim osrednjim prostorom in sobami na obeh straneh, tretja so dupleksi. Največja tri, velika 120 kvadratnih metrov, so penthousi z velikimi strešnimi terasami. Najmanjša so velika 53 kvadratnih metrov, po besedah arhitekta imajo sobo, kopalnico, spalnico in ložo ali pa dve spalnici in manjšo dnevno sobo in kuhinjo.

Tako v lože na severni strani kot na terase na južni je mogoče dostopati iz vseh sob stanovanja. FOTO: Ana Skobe
Tako v lože na severni strani kot na terase na južni je mogoče dostopati iz vseh sob stanovanja. FOTO: Ana Skobe

»Zakaj se nam ta raznolikost zdi tako pomembna? Ker prispeva tudi k različni strukturi stanovalcev. Ravno ob vselitvi pred dnevi so organizirali spoznavni piknik, kar se mi zdi izredno dobra iniciativa, saj so se že na začetku izoblikovali kot neka skupnost. Očitno drugače zasnovana stavba prispeva tudi k identifikaciji stanovalcev, ki v njej živijo. Ko sem se pogovarjal z njimi, se je pokazalo, da se jim zdi pomembno, da so se preselili v hišo, ki je malo drugačna,« še razkriva Boštjan Vuga.

V sklepni fazi projektiranja so stanovanja tudi nekoliko prilagodili bodočim stanovalcem. Prilagoditve so bile mogoče zaradi konstrukcije, ki je bila načrtovana tako, da so nosilne stene tiste, ki delijo po dve stanovanji. Pri nekaterih so bile zgolj minimalne prilagoditve, denimo prestavitev stikal ali upoštevanje kakšne druge manjše želje, v nekaterih stanovanjih so zamenjali določene materiale, pri tretjih pa prilagodili celo prostore.

Krožna pot skozi stanovanje, lože in balkone

Tako v lože na severni strani kot na terase na južni je mogoče dostopati iz vseh sob stanovanja, tako iz spalnice, kuhinje kot dnevne sobe, kar pomeni, da je omogočena krožna pot, zunanji prostor pa s tem postaja del bivalnega prostora. Hkrati je s tem omogočeno tudi učinkovito prezračevanje. V današnjem spreminjajočem se podnebju se je arhitektom zdelo pomembno tudi, da so balkoni proti jugu pol v senci in pol na soncu.

V današnjem spreminjajočem se podnebju se je arhitektom zdelo pomembno tudi, da so balkoni proti jugu pol v senci in pol na soncu. FOTO: Ana Skobe
V današnjem spreminjajočem se podnebju se je arhitektom zdelo pomembno tudi, da so balkoni proti jugu pol v senci in pol na soncu. FOTO: Ana Skobe

Celostne podobe stavbe ni zaokrožila le zunanja ureditev (tudi z otroškim igriščem), ki je prav tako sledila elipsasti obliki, krajinski arhitekti iz biroja Bruto krajinska arhitektura so zasnovali tudi zasaditve v vgrajenih koritih, ki bodo sčasoma zagotovile zasebnost in dopolnile poglede na okoliške hribe.

»Zasadili smo večinoma pokrovnice, trajnice, okrasne trave, nekaj grmovnic, na strešnih terasah, kjer je več prostora, pa tudi manjša drevesa. Sledili smo izboru, ki bi z barvo listov, cvetov, zimzelenjem, tudi strukturo zasaditve korita ohranjal privlačna in zanimiva skozi vse leto. Poleg tega pa smo upoštevali tudi to, da bi bile čim bolj samozadostne oziroma ne bi potrebovale veliko vzdrževanja. Ker je bila zasaditev narejena posebej za ta projekt, smo uporabili tudi rastline, ki jih drugače v projektih ne uporabljamo,« je pojasnil krajinski arhitekt Matej Kučina.

Krajinski arhitekti so sledili izboru rastlinja, ki bi z barvo listov, cvetov, zimzelenjem, tudi strukturo zasaditve korita na južni fasadi ohranjal privlačna in zanimiva skozi vse leto. FOTO: Računalniški prikaza Bruto krajinska arhitektura
Krajinski arhitekti so sledili izboru rastlinja, ki bi z barvo listov, cvetov, zimzelenjem, tudi strukturo zasaditve korita na južni fasadi ohranjal privlačna in zanimiva skozi vse leto. FOTO: Računalniški prikaza Bruto krajinska arhitektura

Hiša ima oblikovan tudi vhodni lobby in hodnike, saj so del skupnega prostora stanovalcev in je po mnenju avtorjev prav, da imajo svoj značaj. Zelena barva zunanjosti se nadaljuje v vhodno avlo in notranje hodnike, kjer je opaziti velike stenske svetilke in okrašena keramična tla. S tem so se nekoliko spogledovali s skupnimi prostori oziroma hodniki večstanovanjskih objektov v Milanu, povzema Vuga.

Metino zelena barva zunanjosti se nadaljuje v vhodno avlo in notranje hodnike, kjer je opaziti velike stenske svetilke in okrašena keramična tla. FOTO: Ana Skobe
Metino zelena barva zunanjosti se nadaljuje v vhodno avlo in notranje hodnike, kjer je opaziti velike stenske svetilke in okrašena keramična tla. FOTO: Ana Skobe

Po njegovih besedah luksuz ali prestiž, ki se pogosto lepi na sodobne novogradnje, zanj pomeni principe oziroma načine, kako zagotoviti oziroma omogočiti kakovostno bivanje. »Elipsa omogoča fleksibilno prilagajanje prostorov in predvsem stik z zunanjim bivalnim prostorom. Tudi manjša stanovanja imajo balkone oziroma zunanji bivalni prostor, tisti proti jugu imajo zagotovljene senčne prostore ..., bivanje na prostem se mi zdi danes izjemno pomembno ... Vse to prispeva k temu, da je bivanje v tem objektu kakovostno. Vse to so izhodišča tudi, denimo, za socialno stanovanjsko gradnjo,« je prepričan.

 

Stanovanjska stavba Elipsa

Investitor: Čelebić

Leto izvedbe: 2021–2024

Arhitektura: Sadar+Vuga (Jurij Sadar, Boštjan Vuga, Matija Vuković, Tjaša Plavec, Tamara Rijavec), Arhipro (Vanja Gregorc, Aleš Vrhovec, Nina Rojc), Studio Krištof (Tomaž Krištof, Špela Zore, Andraž Hrovat)

Etažnost: P+7

Nadzemne etaže: 7067 m2 (neto)

Podzemne etaže: 6945 m2 (neto)

Skupaj: 14.012 m2

Velikost parcele: 3.750 m2

Pozidana površina: 940 m2

Število stanovanj: 64

Krajinska arhitektura: Bruto krajinska arhitektura (Matej Kučina, Nika Čufer, Tanja Košuta, Domen Rus)

Gradbene konstrukcije: Mele

Električne inštalacije: REI Inženiring

Strojne inštalacije: PINSS

Zunanja in prometna
ureditev:
GIRI

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine