Manjšína

V splošni rabi je po SSKJ manjšina »manjši del kake skupnosti, celote, zlasti ljudi«, narodna manjšina pa so »pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi«. Zveza narodna manjšina je tudi termin, ki je po Pravnem terminološkem slovarju opredeljen kot »skupnost v politično šibkem položaju, ki je številčno manjša od preostalega prebivalstva v državi in jo od njega ločijo kulturne, jezikovne in druge značilnosti narodne identitete«.

Slovenska manjšina živi v vseh sosednjih državah, in sicer v Italiji na Tržaškem, Goriškem in Videmskem, v Avstriji na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, na Madžarskem v Porabju in na Hrvaškem v severni Istri, reškem zaledju, Gorskem kotarju, Med(ži)murju, Obkolpju in Obsotelju. Položaj slovenske manjšine je povsod formalno določen, zato bi ta na naštetih območjih tako po notranji zakonodaji posamezne države kot po bilateralnih sporazumih in mednarodnih dokumentih morala uživati ustrezno zaščito na vseh področjih javnega delovanja.

Incident na Peršmanovi domačiji, dogodek na nogometni tekmi na avstrijskem Koroškem in žaljivi napisi na slovenskem konzulatu v Trstu opozarjajo, da je biti Slovenec in govoriti slovensko na teh območjih še vedno vse prej kot samoumevno. Da se je treba kljub vsem prizadevanjem za ohranjanje raznolikosti in obstoječi formalni zaščiti za slovensko kulturo in identiteto vedno znova boriti. Zato je prav, da so predstavniki slovenske države zavzeli jasno stališče in s pokončno držo zastavili odločen glas za pravice naših rojakov.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Nataša Gliha Komac.