Spáček

Če ste se te dni peljali proti Postojni, ste morda obstali v gneči, obdani s Citroënovimi starodobniki – vozili 2CV (v francoščini »dva konja«), bolj znanimi pod imenom spaček. Na postojnskem športnem letališču namreč poteka 25. svetovno srečanje ljubiteljev in zbiralcev spačkov.

Spaček, ki sodi med kultne avtomobile 20. stoletja, je za Slovence pomemben predvsem zato, ker so ga za potrebe jugoslovanskega trga sestavljali v koprskem Cimosu oziroma takratnem Tomosu. Prav zaradi tega se je slovenska beseda spaček razširila po vsej nekdanji Jugoslaviji.

Citroën 2CV je bil prvič predstavljen leta 1948 na pariškem avtomobilskem salonu. Zaradi svojega nenavadnega dizajna je postal – ob Eifflovem stolpu in bageti – eden izmed simbolov francoske kulture. Da je vozilo postalo prava ikona, priča tudi dejstvo, da se je pojavilo v številnih filmih, srečamo ga v vratolomni vožnji Jamesa Bonda v filmu Samo za tvoje oči, z njim divja tudi nuna v legendarnem francoskem filmu Žandar iz Saint-Tropeza.

Po dostopnih virih oziroma natančneje, korpusu Jezikovnih virov starejše slovenščine (IMP), je beseda spaček prvič zapisana sredi 19. stoletja, in sicer v pomenu 'otrok ali mladič živali s težavami v razvoju'. Etimološki slovar slovenskega jezika (3. izdaja) besedo razlaga kot 'manjšalnica od spȁk, kar je izpeljano iz spáčiti, dovršnega para od páčiti'. SSKJ2 navaja na prvem mestu pomen 'organizem s prirojeno spačenostjo vsega telesa ali posameznih organov'. Po zapisanem izročilu je Citroënov spaček dobil ime po tovarniški prigodi, ko je eden izmed prvih voznikov po poskusni vožnji pripomnil: »A ni lep? Pravi spaček!« Gradivo v sodobnih korpusih kaže, da je beseda spaček danes zastarela, razen kadar se povezuje z legendarnim Citroënovim avtomobilom.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša) avtor: Mladen Uhlik, znanstveni sodelavec inštituta in izredni profesor na FF UL.