Mladim s tožbo ni uspelo, je pa švicarskim Podnebnim seniorkam
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) tožbe mladih Portugalcev zaradi neizpolnjevanja podnebnih zavez proti 33 državam, tudi Sloveniji, ni sprejelo v obravnavo. Odločitev je dokončna. Tožbo je septembra lani vložila skupina mladih med enajst in 24 let, ki so članicam EU, tudi Sloveniji, ter Združenemu kraljestvu, Norveški, Švici in Turčiji očitali nezadostno ukrepanje proti podnebnim spremembam in neuspeh pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do te mere, da bi dosegle cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
Šesterica je v prvem tovrstnem primeru na ESČP trdila, da so kršene njihove temeljne pravice, vključno s pravico do življenja, zasebnosti in družinskega življenja. Povod za tožbo so bili uničujoči požari leta 2017 na Portugalskem, v katerih je umrlo več kot sto ljudi, ogromna gozdna območja pa so bila uničena.
Ogroženo zdravje zaradi vročinskih valov
A medtem ko so bili mladi neuspešni, je zmago slavila skupina državljank Švice, starih v povprečju 73 let, ki so si nadele ime Podnebne seniorke (KlimaSeniorinnen). V tožbi proti Švici so trdile, da so zaradi nezadostnih državnih ukrepov za zmanjšanje toplogrednih vplivov kršene njihove pravice in ogroženo njihovo zdravje.
Ker so starejše, je namreč večja verjetnost, da bodo umrle zaradi vročinskih valov, ki so postali stalnica poletij. Eden od vzrokov za vročinske valove so toplogredni plini oziroma raba fosilnih goriv. Švica pa po prepričanju Podnebnih seniork, skupine, ki združuje približno 2500 starejših žensk, ni naredila dovolj, da bi dosegla cilj, zapisan v pariškem sporazumu.
ESČP je v njihovem primeru ugotovilo, da je Švica kršila 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja spoštovanje zasebnega in družinskega življenja. Prav tako je odkrilo številne pomanjkljivosti v procesu vzpostavljanja ustreznega nacionalnega okvirja v boju proti podnebnim spremembam. Med drugim Švica ni količinsko opredelila nacionalnih omejitev emisij toplogrednih plinov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Sodišče, ki se imenuje tudi »vest Evrope«, je Švici naložilo globo v višini 80.000 evrov, ki jo bo vlada v roku treh mesecev morala izplačati združenju, predvsem pa je z odločitvijo postavilo precedens, kako naj se sodišča ukvarjajo z valom sodnih sporov, ki temeljijo na kršitvah človekovih pravic zaradi podnebnih sprememb.
Švicarske seniorke so bile nad odločitvijo sodišča, prvo takšno povezano z globalnim segrevanjem, navdušene: »Še vedno ne moremo verjeti,« je Rosemarie Wydler-Walti, ena od voditeljic švicarskih žensk, za Reuters komentirala veliko zmago. Da so jim končno prisluhnili, pa je dodala njena kolegica Nicole Barbry.
Zmaga ima kljub velikemu uspehu nekaj grenkega priokusa, prav zaradi tega, ker sta bila dva podobna primera neuspešna, poleg tožbe mladih tudi francoski primer, ki ga je sprožil poslanec evropskega parlamenta Damien Carême. Tožbo je vložil še kot župan obalnega mesta Grand-Synthe, ki je bilo izpostavljeno poplavam, v tožbi pa je trdil, da je država s tem, ko ni naredila dovolj za zaustavitev podnebnih sprememb, kršila njegove pravice do življenja, zasebnosti in družinskega življenja.
