Največ Slovencev svečke na rojstnodnevni torti upihne 1. januarja
Na novega leta dan rojstni dan praznuje največ prebivalcev Slovenije (7701). Le dan prej, na Silvestrovo, jih po podatkih Sursa, svečke upihne najmanj (4827).
Odpri galerijo
1. januarja ima rojstni dan največ prebivalcev Slovenije. FOTO: Shutterstock
7701 prebivalec Slovenije 1. januarja ne praznuje le začetka novega leta, ampak tudi svoj rojstni dan. In prav na novega leta dan, jih svoj osebni praznik praznuje največ. V oči pa bode dejstvo, da je na dan prej, na silvestrovo, po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) rojenih najmanj prebivalcev Slovenije (4827), če izvzamemo 29. februar (stanje na dan 1.1.2020).
»Če dneve rojstev vseh ljudi, ki so bili po statistični definiciji prebivalci Slovenije na 1. januar 2020 razvrstimo po vrstnem redu, vidimo, da ima največ prebivalcev rojstni dan 1. januarja (7701), najmanj pa (neupoštevajoč 29. februar) 31. decembra (4827). Naslednji dan, ko ima najmanj prebivalcev rojstni dan je 25. december (4993). To so tudi edini trije dnevi, ko ima rojstni dan manj kot 5.000 prebivalcev,« je pojasnila Tina Žnidaršič iz Sursa. Za primerjavo je dodala, da v kolikor bi bili rojstni dnevi prebivalcev enakomerno razporejeni, bi vsak dan praznovalo 5.742 prebivalcev.
Številčno razmerje med prebivalci, ki imajo rojstni dan na novega leta dan in na silvestrovo, je 1,6 : 1. »Med nobenima drugima sosednjima dnevoma v letu ni tolikšne razlike v številu rojstev na posamezen dan,« je poudarila. Oba podatka sta značilna za prebivalce, rojene do začetka petdesetih let prejšnjega stoletja, kar izhaja še iz časov, ko se je večina otrok rojevala doma. Po navedbah Sursa so namreč nekoč v preteklosti mnogi starši otrok, ki so se rodili zadnje dni v letu, povsem iz pragmatičnih razlogov prestavljali uradne registracije (prijave) rojstva otroka z zadnjih dni leta na 1. januar.
Formalna »pomladitev« otroka je za starše pomenila, da so ga lahko dalj časa zadržali doma: tako je vstopil v šolo leto kasneje, prav tako so leto kasneje fantje odšli k vojakom. Tak način prijavljanja rojstev je bil možen, dokler se večina otrok ni rodila v porodnišnici, ki sicer uradno prijavi rojstvo novega prebivalca. »Po letu 1970, ko se je že 96 odstotkov otrok rodilo v porodnišnici in se je s tem možnost prijave nepravega datuma rojstva zelo zmanjšala, sta se števili prebivalcev, rojenih na 1. januar in 31. december, približno izenačili,« je pojasnila Žnidaršičeva.
Umetno prestavljanje datumov rojstva, predvsem dečkov, je povzročilo porušenje naravnega številčnega razmerja med spoloma. »Po prikazanih podatkih je bilo v nekaterih letih število rojstev deklic večje od števila rojstev dečkov (npr. v decembru leta 1950), kar ni v skladu z biološkimi pravili rodnosti niti v skladu z dejanskim stanjem. Biološko se namreč rodi skoraj vedno nekaj več dečkov kot deklic.«
Na drugem mestu po številu rojstev je 1. oktober, takrat po podatkih Sursa rojstni dan praznuje 6486 prebivalcev Slovenije. »Po številu rojstev pa izstopajo tudi dnevi v zadnji tretjini septembra, torej dnevi po približno devetih mesecih od božično-novoletnih praznikov. Takrat praznuje rojstni dan od 6.100 do 6.200 prebivalcev dnevno,« je še povedala Žnidaršičeva.
»Če dneve rojstev vseh ljudi, ki so bili po statistični definiciji prebivalci Slovenije na 1. januar 2020 razvrstimo po vrstnem redu, vidimo, da ima največ prebivalcev rojstni dan 1. januarja (7701), najmanj pa (neupoštevajoč 29. februar) 31. decembra (4827). Naslednji dan, ko ima najmanj prebivalcev rojstni dan je 25. december (4993). To so tudi edini trije dnevi, ko ima rojstni dan manj kot 5.000 prebivalcev,« je pojasnila Tina Žnidaršič iz Sursa. Za primerjavo je dodala, da v kolikor bi bili rojstni dnevi prebivalcev enakomerno razporejeni, bi vsak dan praznovalo 5.742 prebivalcev.
»Pomlajevanje« do petdestih let
Številčno razmerje med prebivalci, ki imajo rojstni dan na novega leta dan in na silvestrovo, je 1,6 : 1. »Med nobenima drugima sosednjima dnevoma v letu ni tolikšne razlike v številu rojstev na posamezen dan,« je poudarila. Oba podatka sta značilna za prebivalce, rojene do začetka petdesetih let prejšnjega stoletja, kar izhaja še iz časov, ko se je večina otrok rojevala doma. Po navedbah Sursa so namreč nekoč v preteklosti mnogi starši otrok, ki so se rodili zadnje dni v letu, povsem iz pragmatičnih razlogov prestavljali uradne registracije (prijave) rojstva otroka z zadnjih dni leta na 1. januar.
7701 prebivalec Slovenije 1. januarja ne praznuje le začetka novega leta, ampak tudi svoj rojstni dan. FOTO: Roman Šipić/Delo
Formalna »pomladitev« otroka je za starše pomenila, da so ga lahko dalj časa zadržali doma: tako je vstopil v šolo leto kasneje, prav tako so leto kasneje fantje odšli k vojakom. Tak način prijavljanja rojstev je bil možen, dokler se večina otrok ni rodila v porodnišnici, ki sicer uradno prijavi rojstvo novega prebivalca. »Po letu 1970, ko se je že 96 odstotkov otrok rodilo v porodnišnici in se je s tem možnost prijave nepravega datuma rojstva zelo zmanjšala, sta se števili prebivalcev, rojenih na 1. januar in 31. december, približno izenačili,« je pojasnila Žnidaršičeva.
Veliko rojstev tudi zgodaj jeseni
Umetno prestavljanje datumov rojstva, predvsem dečkov, je povzročilo porušenje naravnega številčnega razmerja med spoloma. »Po prikazanih podatkih je bilo v nekaterih letih število rojstev deklic večje od števila rojstev dečkov (npr. v decembru leta 1950), kar ni v skladu z biološkimi pravili rodnosti niti v skladu z dejanskim stanjem. Biološko se namreč rodi skoraj vedno nekaj več dečkov kot deklic.«
Na drugem mestu po številu rojstev je 1. oktober, takrat po podatkih Sursa rojstni dan praznuje 6486 prebivalcev Slovenije. »Po številu rojstev pa izstopajo tudi dnevi v zadnji tretjini septembra, torej dnevi po približno devetih mesecih od božično-novoletnih praznikov. Takrat praznuje rojstni dan od 6.100 do 6.200 prebivalcev dnevno,« je še povedala Žnidaršičeva.
