Odstop zaradi izjave, da ženske preveč govorijo
Joširo Mori je odstopil s položaja predsednika Organizacijskega komiteja olimpijskih iger v Tokiu 2020.
Odpri galerijo
Predsednik organizacijskega komiteja olimpijskih iger v Tokiu 2020 je bil nekoč tudi japonski premier.
Foto Pool Reuters
Ko je Joširo Mori odstopil s položaja predsednika Organizacijskega komiteja olimpijskih iger v Tokiu 2020 (še vedno jih vodijo pod to letnico, čeprav so jih preložili na leto 2021), je bilo to znamenje majcene zmage japonske javnosti nad globoko zakoreninjenem seksizmom. Za 84-letnega politika, ki je v začetku tega stoletja opravljal dolžnost premierja, ni bilo nič strašnega v pripombi, ki jo je prejšnji teden izrekel na tiskovni konferenci, češ da v Organizacijskem komiteju ne bi smelo biti preveč žensk, saj te veliko govorijo, tako da, če bi jih bilo več, sestankom ne bi bilo ne konca ne kraja.
Za Japonca njegove generacije je namreč povsem naravno prepričanje, da pomeni več žensk skupaj hrup in nenehno klepetanje, sicer pa je tudi za številne mlajše moške to prej stereotip kot izraz seksizma.
Mori sprva ni razumel, v čem je problem, potem se je opravičil in trdil, da ne vidi razloga za odstop, dejstvo, da se je moral odreči funkciji, pa kljub vsemu priča o tem, da je olimpijada že prinesla malce svežega vetra v deželo vzhajajočega sonca. Svileni kimono se je razprl za poglede z vsega sveta in nič več ne prikriva skrivnosti dolge tradicije ženske podrejenosti.
Mednarodni odziv na Morijev spodrsljaj je pripomogel k tem, da je ta v hipu postal ena najpomembnejših novic tudi v domačih medijih. In takoj se je pokazalo, da se je japonska javnost dodobra naveličala tovrstnih seksističnih izjav. Spletno peticijo s pozivom k spremembi je podpisalo več kot 100.000 žensk in moških. Tiskovna agencija Kjodo je prejšnji konec tedna izvedla anketo, v kateri je blizu 60 odstotkov vprašanih izjavilo, da Mori ni primeren za vodenje Organizacijskega komiteja. Na koncu koncev, olimpijada niso samo športne igre, temveč je to tudi javno izkazovanje družbene in spolne enakopravnosti.
Po Morijevam odstopu se zastavljata dve vprašanji. Prvo se glasi, kaj bo ta škandal nasploh pomenil za feministično gibanje v državi, kjer ima le slabih deset odstotkov družb v svojih upravnih odborih ženske in v kateri je tudi vpis deklet na določene fakultete pogojen z višjim številom točk na sprejemnem izpitu od tistega, ki ga zahtevajo od moških kandidatov? Drugo pa: kako bosta Morijev seksistični izpad in odstop vplivala na samo olimpijado?
Kar zadeva prvo vprašanje, so premiki v izenačevanju položaja moških in žensk na Japonskem majhni, a vidni. Japonke se bojujejo za svoje pravice in nekatere zdaj vztrajajo pri tem, da mora Morija na njegovi funkciji zamenjati ženska. Kar zadeva vpliv na olimpijado, ki je preložena na letošnje leto, pa politolog z Univerze Waseda v Tokiu David Leheny poudarja, da same športne igre ne bodo utrpele večje škode, da pa se bo zagotovo zmanjšala podpora vladajoči Liberalno-demokratski stranki, in to celo v primeru, če jim bo uspelo izpeljati olimpijado.
Samo okoli 20 odstotkov Japoncev meni, da je igre treba prirediti. Okoli 80 odstotkov jih je prepričanih, da jih je treba odpovedati ali znova preložiti. Morijev izpad bi lahko pri tistih, ki imajo seksizma čez glavo, le še okrepil željo po tem, da se svet poleti kljub vsemu sestane v Tokiu. Šport je ne glede na vse eden najmočnejših argumentov, zakaj ne sme nihče več nikoli pretepati žensk.
Tradicija ženske podrejenosti
Za Japonca njegove generacije je namreč povsem naravno prepričanje, da pomeni več žensk skupaj hrup in nenehno klepetanje, sicer pa je tudi za številne mlajše moške to prej stereotip kot izraz seksizma.
Mori sprva ni razumel, v čem je problem, potem se je opravičil in trdil, da ne vidi razloga za odstop, dejstvo, da se je moral odreči funkciji, pa kljub vsemu priča o tem, da je olimpijada že prinesla malce svežega vetra v deželo vzhajajočega sonca. Svileni kimono se je razprl za poglede z vsega sveta in nič več ne prikriva skrivnosti dolge tradicije ženske podrejenosti.
Mednarodni odziv na Morijev spodrsljaj je pripomogel k tem, da je ta v hipu postal ena najpomembnejših novic tudi v domačih medijih. In takoj se je pokazalo, da se je japonska javnost dodobra naveličala tovrstnih seksističnih izjav. Spletno peticijo s pozivom k spremembi je podpisalo več kot 100.000 žensk in moških. Tiskovna agencija Kjodo je prejšnji konec tedna izvedla anketo, v kateri je blizu 60 odstotkov vprašanih izjavilo, da Mori ni primeren za vodenje Organizacijskega komiteja. Na koncu koncev, olimpijada niso samo športne igre, temveč je to tudi javno izkazovanje družbene in spolne enakopravnosti.
Vpliv na olimpijado
Po Morijevam odstopu se zastavljata dve vprašanji. Prvo se glasi, kaj bo ta škandal nasploh pomenil za feministično gibanje v državi, kjer ima le slabih deset odstotkov družb v svojih upravnih odborih ženske in v kateri je tudi vpis deklet na določene fakultete pogojen z višjim številom točk na sprejemnem izpitu od tistega, ki ga zahtevajo od moških kandidatov? Drugo pa: kako bosta Morijev seksistični izpad in odstop vplivala na samo olimpijado?
Kar zadeva prvo vprašanje, so premiki v izenačevanju položaja moških in žensk na Japonskem majhni, a vidni. Japonke se bojujejo za svoje pravice in nekatere zdaj vztrajajo pri tem, da mora Morija na njegovi funkciji zamenjati ženska. Kar zadeva vpliv na olimpijado, ki je preložena na letošnje leto, pa politolog z Univerze Waseda v Tokiu David Leheny poudarja, da same športne igre ne bodo utrpele večje škode, da pa se bo zagotovo zmanjšala podpora vladajoči Liberalno-demokratski stranki, in to celo v primeru, če jim bo uspelo izpeljati olimpijado.
Samo okoli 20 odstotkov Japoncev meni, da je igre treba prirediti. Okoli 80 odstotkov jih je prepričanih, da jih je treba odpovedati ali znova preložiti. Morijev izpad bi lahko pri tistih, ki imajo seksizma čez glavo, le še okrepil željo po tem, da se svet poleti kljub vsemu sestane v Tokiu. Šport je ne glede na vse eden najmočnejših argumentov, zakaj ne sme nihče več nikoli pretepati žensk.
Japonska, dežela, v kateri prevladujejo moški»Zopet sem pretepel ženo, ker mi je rodila še eno deklico!« Ta stavek je v svoj dnevnik zapisal ded Hiroko Šoji, ko se je leta 1958 rodila njena mama, in to kot tretja hči v družini brez nadvse zaželenega sina, ki bi nadaljeval rod.
»Njegovo ravnanje ni bilo nič neobičajnega med japonskimi moškimi njegove generacije,« piše Hiroko Šoji v enem od esejev. Kot raziskovalko organizacije za človekove pravice Amnesty International za Vzhodno Azijo jo pravice japonskih žensk posebej zanimajo prav zaradi tega, ker se ji zdi, da se njena dežela, kar zadeva spolno enakopravnost, tudi šest desetletij pozneje še vedno ni bistveno premaknila z mrtve točke.
Kot piše Hiroko, je njen ded redno pretepal njeno babico in mamo, sina, ki ga je štiri leta pozneje le dočakal, pa je oboževal kot naslednika vsega. Tudi tradicije, ki žensko v vseh pogledih vztrajno umešča v podrejeni položaj. Na kratko povedano, Japonska je dežela, v kateri prevladujejo moški, in to celo takrat, ko je to v škodo družbe, gospodarstva in mednarodnega ugleda.
»Njegovo ravnanje ni bilo nič neobičajnega med japonskimi moškimi njegove generacije,« piše Hiroko Šoji v enem od esejev. Kot raziskovalko organizacije za človekove pravice Amnesty International za Vzhodno Azijo jo pravice japonskih žensk posebej zanimajo prav zaradi tega, ker se ji zdi, da se njena dežela, kar zadeva spolno enakopravnost, tudi šest desetletij pozneje še vedno ni bistveno premaknila z mrtve točke.
Kot piše Hiroko, je njen ded redno pretepal njeno babico in mamo, sina, ki ga je štiri leta pozneje le dočakal, pa je oboževal kot naslednika vsega. Tudi tradicije, ki žensko v vseh pogledih vztrajno umešča v podrejeni položaj. Na kratko povedano, Japonska je dežela, v kateri prevladujejo moški, in to celo takrat, ko je to v škodo družbe, gospodarstva in mednarodnega ugleda.
