Plebiscít

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo plebiscit.
Fotografija: Beseda tedna
Odpri galerijo
Beseda tedna

Plebiscit je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pojasnjen kot ljudsko glasovanje na kakem ozemlju o priključitvi tega določeni državi. Sam izraz izvira iz latinščine, prevzet pa je bil preko nemškega Plebiszit. Latinsko »plebis scitum« je pomenilo ‘sklep ljudstva’, torej glasovanje prebivalstva na kakem ozemlju o priključitvi tega ozemlja določeni državi ali – obratno – o razdružitvi od nje.



Letos obhajamo 100-letnico koroškega plebiscita, po katerem je bila južna Koroška priključena republiki Avstriji. S tem smo Slovenci izgubili deset odstotkov prebivalstva, danes pa na tem območju živi le še 10.000 ljudi, ki se opredeljujejo za Slovence. Kot enega izmed glavnih razlogov za poraz na Koroškem plebiscitu se večkrat omenja krutost in neprijaznost srbskih vojakov do lokalnega prebivalstva, čeprav o teh trditvah ni bilo konkretnih dokazov; bolj verjetno je šlo za odraz prešibke narodne zavesti Slovencev.

6. decembra 1990 je Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh treh zborov z veliko večino (204 za, nihče proti in 4 vzdržani) sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Plebiscit je bil izveden 23. decembra 1990, udeležilo se ga je 93,2 odstotka volilnih upravičencev, med katerimi je za samostojno in neodvisno državo Slovenijo glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev oziroma 95 odstotkov vseh udeležencev plebiscita. Odgovarjali so na vprašanje: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« S tem aktom narodne samoodločbe je bil postavljen temelj za kasnejšo državno osamosvojitev Slovenije.



Pa smo po 30 letih samostojnosti še vedno tako enotni in zadovoljni? Približno 50 odstotkov Slovencev podpira protivladne proteste, ki potekajo vsak petek od konca aprila 2020. Ta četrtek smo bili vabljeni na prvo predstavitev dokumenta »Smernice protestne ljudske skupščine 2020«, ki ponuja tudi »izhodišča za alternative vsem ostalim oblikam koruptivne neoliberalistične partitokracije, ki že 30 let uničuje to državo«. Očitno bo treba ljudstvo znova povprašati; tokrat ne v kateri ampak v kakšni državi želi živeti.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Tjaša Jakop.

Preberite še:

Komentarji: