Poetična združitev starega in novega
»Projekt se subtilno poveže z urbanim tkivom, ki ga ohranja z umestitvijo novega javnega programa v stare objekte. Ustvarja čudovito atmosfero, ki poetično združuje nove in stare elemente.« Takšna je bila utemeljitev žirije pri letošnji podelitvi nagrade piranesi za revitalizacijo Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami na Ptuju, ki so jo izpeljali arhitekti iz studia Elementarna in kolektiva Tektonika.
Namen obnove in revitalizacije je bil poleg aktivne izrabe prostorov v samem središču mesta in prenove urbane stavbne dediščine predvsem vzpostavitev novih kulturnih programov ter zagotavljanje še večje povezanosti s kulturnimi in festivalskimi dejavnostmi v mestu. S projektom – naložba je znašala nekaj manj kot pet milijonov evrov – so različni ustvarjalci, predvsem mladi, pridobili nov kreativni center, ki ima navsezadnje tu tradicijo, saj so na tej lokaciji že v preteklih letih potekale številne aktivnosti, tukaj so prve izkušnje pridobivali danes renomirani slovenski igralci ter drugi kulturniki in umetniki.
Dela so se sicer nekoliko zavlekla, predvsem zaradi arheoloških raziskav, saj so našli marsikaj zanimivega, med drugim grob s skeletom, morda poznorimski, ostanke srednjeveške hiše iz 13. stoletja, srednjeveški vodnjak z obodom iz recikliranega rimskodobnega marmorja, morda najbolj nenavadno odkritje pa je bilo posodje in žita iz presenetljivo dobro ohranjene greznice. Glede na pomen arheoloških raziskav so njihov obseg še povečali, zato tudi zamuda pri odprtju, namesto decembra lani so kompleks odprli junija.
Spoštovanje zgodovinske kontinuitete
Da je bil projekt revitalizacije tega mestnega predela, pri katerem so sodelovali arhitekti Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher in Samo Kralj iz ljubljanske Elementarne ter Darja Matjašec, Pia Kante in Katja Mali iz škofjeloškega kolektiva Tektonika, uspešen, dokazuje seveda tudi nagrada piranesi. Člani žirije so na nedavnih Piranskih dnevih arhitekture poudarili, da je ponovna raba obstoječih stavb osrednjega pomena za arhitekturo, saj izkazuje spoštovanje do okolja in do zgodovinske kontinuitete.
Po besedah odgovornega projektanta Matevža Zalarja je Ptuj edinstven primer slovenskega mesta, saj je kot urbano središče nastalo med obstoječo topografijo ter reko Dravo. Javne površine mestnega jedra, kjer se plasti večletna zgodovina, s prenovo predstavljajo generator povezovanja grajskega griča, mesta ter reke in ustvarjajo živo mesto. Ureditev javnih površin ulic in Vrazovega in stranskega trga ter prenova in novogradnja kulturno-umetniškega središča Stara steklarska izhajajo iz analize preteklih vzorov ter današnjega prostora. Izbira materialov in njihova pojavnost temeljita na obstoječih, z vnosom sodobnih detajlov in opreme pa kljub temu, da upoštevajo zgodovinska dejstva, iščejo sodobnejšo identiteto prostora.
Ne le nostalgija
Kot je poudaril Zalar, so se pri projektu revitalizacije Stare steklarske sicer načrtno izogibali dojemanju prenove kot zgolj nostalgične rekonstrukcije preteklosti. Skozi enostavno zasnovo so poskušali z novo strukturo ustvariti dialog med preteklim in sedanjim, tako v smislu utilitarne kot oblikovne in programske nadgradnje obstoječega. Nov zid služi kot usmerjevalec gibanja skozi prostore in je hkrati mediator med zunanjimi prostori ulic, stez in dvorišča ter notranjimi prostori kulturnega centra. Vsi zidovi so povezani z jasno poudarjenim horizontalnim vencem, ki teče vzdolž kapi celotne strehe.
Pri realizaciji ni manjkalo izzivov, bilo je nekaj nepredvidenih dogodkov, kar pa pri prenovi historičnih objektov ni nobena posebnost. Med gradnjo so med drugim odkrili vodnjaka, ki sta zdaj prezentirana v sklopu zunanje ureditve, zunanji obod nekdanje ledilnice je danes del glavnega stopnišča kulturnega centra. Tudi sicer so se pri izbiri materialov glede na specifičen kontekst starega mestnega jedra večinoma odločali za obstoječe, a so jih v posameznih sklopih reinterpretirali na sodoben način. Med izkopavanji so naleteli na večje število dravskih prodnikov, tako imenovanih mačjih glav, s katerimi je bilo nekoč tlakovano celotno staro mestno jedro. Te prodnike so uporabili pri tlakovanju objekta ter bližnjih ulic in trgov.
Prilagoditev
človeškemu merilu
Sicer pa so se zaradi izrazite heterogenosti okolice odločili za preprosto zasnovan objekt z jasno kompozicijo osnovnih arhitekturnih elementov, zidov, venca in strehe. Ker je stavba v starem mestnem jedru, obdana z ozkimi ulicami, je pogled na obodno fasado mogoč samo iz neposredne bližine, zato so se odločili profilirano strukturo vidnega betona opažiti. V notranjosti je objekt Stare steklarske pridobil nove prostore in dvorane, ki so prilagojeni ljubiteljski kulturi, saj je ta izredno heterogena in s specifično tradicijo.
Zato so posebno pozornost namenili prilagodljivosti uporabe prostorov. Mala in velika dvorana se lahko ob različnih priložnostih popolnoma odpreta in se prek zunanjega avditorija povežeta z dvoriščem oziroma vstopnim trgom, tam je mogoče uporabljati tudi vso odrsko tehniko. V veliki dvorani je mogoče prireditveni prostor z dvižnimi odrskimi podesti prilagoditi zelo različnim namenom in tudi vadbene prostore, ki so v mansardi, je mogoče združevati v večje enote.
Odprti trgi
in intimnejši prostori
Nov kulturni center ter prenova ulic in trgov prinašata nove kakovostne javne površine. Vrazov trg je stičišče kulturnih dogodkov na Ptuju in pomembna urbana poteza v starem mestnem jedru, Steklarsko dvorišče pa bolj intimen prostor, ki pa se lahko z velikimi konzolnimi vrati popolnoma odpre na ulico in preobrazi v enega od mestnih trgov. Skupaj sestavljata uravnotežen javni prostor, ki je ravno dovolj nedefiniran, da omogoča razvijanje novega kulturnega programa. S prenovo dobi funkcijo trga tudi stranski odprt prostor, ki je bil prej prehodno območje med Vrazovim trgom in Aškerčevo ulico, trg dobi novo podobo z osrednjim soliternim drevesom in domiselno razmeščenimi stoli in klopmi.
Ureditev Steklarskega dvorišča izhaja iz njegove dvojnosti, saj je intimno dvorišče, ki se s kulturnim programom želi odpirati proti mestu, višinska razlika je izkoriščena za oblikovanje zunanjega avditorija. Jadranska ulica in Ulica Tomaža Šalamuna sta dve od več prečnih ulic, ki se nizajo od grajskega griča proti reki. Njihovo oblikovanje izhaja iz hierarhije ulic v starem mestnem jedru, ideje srečanja mesta in reke ter namere o oblikovanju enovite preproge. Tlakovane so s klanimi tonalitnimi kockami, položenimi v utrjeno podlago. Profil ulice je definiran z vzorcem kock, ki v sredini krožno vzvalovi, kar asociira na reko Dravo, ob hišah pa se poravna in definira stik objekta in ulice.
