Prvi evropski energetsko samozadosten stadion

Čeprav je bil stadion doslej že trikrat posodobljen, nazadnje v začetku tega stoletja, še vedno več kot devet desetletij nima veliko tega, kar imajo najsodobnejše športne arene podobne velikosti. Avstrijska nogometna zveza in številni drugi bi radi imeli na Dunaju nov velik stadion, a je kot vedno ovira denar. V uradu dunajskega deželnega ministra za socialo, zdravje in šport Petra Hackerja, člana socialdemokratske stranke, pravijo, da bi zdaj, po več letih skokovite inflacije, gradnja tako velikega objekta s 50.000 sedeži, ki bi ustrezal najnovejšim mednarodnim standardom, stala vsaj 800 milijonov evrov. Ker zvezna vlada in nogometna zveza nimata toliko sredstev, se je mesto Dunaj odločilo posodobiti stari stadion. Kar pa ni preprosta naloga, med drugim zato ne, ker je to zaščiten kulturni spomenik, posebno fiksna streha, ki je bila dodana ob drugi posodobitvi v osemdesetih.

Letošnje analize objekta so pokazale, da lahko temelji, konstrukcijsko jedro in streha brez večjih težav zdržijo vsaj do leta 2060. FOTO: David Bohmann

Analize objekta, opravljene v začetku tega leta, so pokazale, da lahko temelji, konstrukcijsko jedro in streha brez večjih težav zdržijo vsaj do leta 2060. Hacker je nato septembra napovedal veliko fotovoltaično elektrarno na strehi. Stadion bo proizvedel dovolj energije za svoje potrebe skozi vse leto, celo več od lastne porabe. Naložba v elektrarno, vredna 12 milijonov evrov, bi se morala povrniti v nekaj letih.

Sandra Hofmann, direktorica podjetja, ki upravlja dunajske športne objekte, pojasnjuje, da bo fotovoltaična elektrarna na strehi stadiona na leto proizvedla 4377 megavatov električne energije, kar je približno 800 megavatov več od trenutne letne porabe. Presežek bodo porabili za potrebe kopališča Stadionbad v neposredni bližini, ki je eno izmed številnih javnih kopališč na Dunaju in eno največjih v Evropi, z dvema olimpijskima in več drugimi bazeni na skupno 1,3 hektara površine. Naenkrat lahko sprejme 6500 kopalcev. Dodatno energijo za ogrevanje stadiona in toplo vodo bodo pridobivali iz geotermalnih črpalk, pa tudi iz podtalnice. V Hackerjevem uradu pravijo, da je celotna naložba v energetske objekte stadiona okoli 90 milijonov evrov.

Druga in tretja faza: premična streha in premične tribune

Mestni očetje načrtujejo že drugo fazo posodobitve, zato imajo, kot pravijo, konstruktivne pogovore z zveznim zavodom za varstvo kulturnih spomenikov. Tema: kako bi postavili premično streho, s katero bi po potrebi, na primer ob padavinah, hladnem vremenu ali močnem vetru, pokrili celoten stadion. Fiksna streha zdaj namreč ščiti le tribune za gledalce.

Takole bo videti streha po namestitvi fotovoltaičnih panelov. FOTO: Arhiv mesta Dunaj

S premično streho bi lahko organizirali več koncertov in drugih kulturnih dogodkov, ki so v zadnjih desetletjih pogosto na velikih stadionih, tako bi bili mogoči tudi v hladnejših, deževnih spomladanskih in jesenskih dneh. Koncerti so vir večine prihodkov marsikaterega velemestnega stadiona. Markus Ornig, vodja stranke NEOS, manjšinskega partnerja socialdemokratov v dunajski mestni oziroma deželni vladi, navaja, da prinesejo kar 93 odstotkov prihodka nekaterih stadionov.

V tretji fazi posodobitve stadiona Ernsta Happla bodo iskali rešitev za precej veliko razdaljo med tribunami in nogometnim igriščem. Stari stadioni, kot je ta, imajo okoli zelenice atletsko stezo, na novih pa so gledalci veliko bližje igrišču. Možna rešitev so premične tribune. Vse našteto ni majhna naložba, a je v celoti gledano veliko cenejša od gradnje novega stadiona.

Na nekaterih starih stadionih manj škodljivih izpustov

V Hackerjevem uradu poudarjajo, da je njihov cilj boljša okoljska bilanca vseh športnih objektov na Dunaju. Zanimiva je analiza Emasa, evropskega sistema za okoljski menedžment, v kateri so primerjali škodljive izpuste nekaterih starih, posodobljenih stadionov, kot sta praterski in podobno star stadion Maxa Morlocka v Nürnbergu, s sodobnejšimi, kot je Allianz Arena v Münchnu, kjer igra sloviti nogometni klub Bayern. Münchenski stadion na leto izpusti 10.286 ton ogljikovega dioksida, nürnberški 1096 ton in praterski skupaj z okoliškimi igrišči 1385 ton. Letne emisije dušikovega oksida v Münchnu znašajo 10,5 tone, v Nürnbergu 1,08, na Dunaju 0,92 tone, letni izpusti drobnih delcev, manjših od 10 mikronov (PM₁₀), pa 7660 kilogramov v Allianz Areni, 503 na stadionu Maxa Morlocka in 2918 kilogramov na stadionu Ernsta Happla.