Revše, ki je postalo oglaševalska zvezda
Po spletu je zakrožilo, da je psiček Frekkel v nagrajenem in najbolj priljubljenem oglasu leta 2018 na Nizozemskem iz Slovenije.
Odpri galerijo
Od kod je doma nizozemski štirinožni zvezdnik, najditelj ni hotel razkriti, pritrdil je, da zdaj živi na Češkem. FOTO: Staatsloterij
Majhen kuža Frekkel, glavni junak decembrskega televizijskega oglasa za nizozemsko državno loterijo, je osvojil srca Nizozemcev. Našli naj bi ga v zavetišču v Sloveniji, je navedeno na nizozemskih portalih. Pred dnevi so skoraj dveminutni oglas nagradili s prestižno nizozemsko oglaševalsko nagrado občinstva, zlatim levčkom (Gouden Loeki) za najboljši in najbolj priljubljen oglas leta 2018.
Na to, da je kuža – njegovo pravo ime naj bi bilo Pistacio –, iz Slovenije, nas je opozoril Mark Koghee, nizozemski svobodni novinar, pisec oglaševalskih besedil in fotograf, ki od leta 2012 živi v Ljubljani. Da je iz Slovenije, je napisano tudi na začetku minuto in pol dolgega dokumentarnega prispevka na portalu www.ad.nl. V njem njegov najditelj Roger predstavi štirinožčevo zgodbo. »Prosili so nas, naj za televizijski oglas poiščemo grdega psa. Iskal sem ga po Evropi in našel tukaj. Njegova dlaka je bila uboga, imel je poškodovano nogo. Ves čas smo bili z njim, ga crkljali, mu kupili plašček, ker se je ves tresel. Peljali smo ga v Amsterdam, kjer smo posneli televizijski oglas. Zdaj živi na naši akademiji z drugimi psi. Teče, čeprav ima poškodovano tačko, a verjamem, da mu lahko pomagamo. Peljali smo ga že na veterinarsko kliniko, kjer naj bi mu jo operirali, da bo lahko normalno hodil,« je povedal Roger. Slišati je le njegov glas, kamera ga ne pokaže, razkrit ni niti njegov priimek niti ime akademije. Toda Mark Koghee je v nizozemskih medijih izbrskal, da je to glas Rogerja Farra, ustanovitelja institucije Academic Animals s sedežem v Pragi, ki se že več kot trideset let ukvarja z urjenjem in »posojo« živali za snemanje oglasov in filmov.
Zato smo ga poklicali. »Nisem rekel, da je pes iz Slovenije, dejal sem samo, da je iz vzhodne Evrope. Ljudem, ki ne znajo pravilno napisati niti mojega imena, je vseeno, ali je iz Slovenije ali iz Slovaške. Nočem razkriti podrobnosti. Ljudje, zlasti borci za pravice živali, so nori. Prišli bi na vrata in izpustili vse živali v divjino, zato nočem omembe nobenega imena, pravzaprav nobene publicitete. Niste prvi, ki ste me klicali iz Slovenije,« je s precej pomirjenim glasom in značilnim britanskim naglasom povedal Farr. Kaj pa psiček? Zares živi na njihovi akademiji? »Zdajle sedi poleg mene.« Kaj pa njegova tačka? »Peljali smo ga k specialistu, zdaj je na vrsti presoja veterinarjev. Ker ne kaže bolečin, bodo ocenili, ali je operacija sploh smiselna. Upam, da mu bodo lahko pomagali,« je dejal. Izdati ni hotel niti, koliko psov oziroma živali še živi na akademiji, na spletni strani tudi ni navedenega naslova, samo telefonska številka in elektronski naslov.
Kljub vsemu se zdi, da je Frekkel zadel na loteriji. Z ubornega dvorišča, ki je prikazano v dokumentarnem prispevku, se je (vsaj na prvi pogled) približal tistemu, kamor sta si želela »njegova lastnika« v božičnem oglasnem spotu, ki ga je posnela produkcijska hiša Czar Amsterdam. Kot psiček starejšega para uide od doma, ko lastnika kupita loterijski listek in sanjata, da bosta obogatela. Frekkel, ki na cesti vidi lepo počesanega afganistanskega hrta, stavek lastnice – »če bova zadela teh 30 milijonov, si želim same lepe stvari« – hitro poveže z mislijo, da se ga bosta potem gotovo znebila. Ko se pogleda v ogledalo, v njem ne vidi nič lepega, zato skozi mačja vratca zapusti dom. Njegov pobeg lastnika spravi v obup, iščeta ga povsod. Naposled jima ga prinese mlad par, za kar se jima lastnika zahvalita z nagrado – loterijskim listkom. Navsezadnje, kaj je denar v primerjavi z ljubeznijo.
Tukaj si lahko ogledate dokumentarni film o psičku v nizozemščini.
Štirinožčeva zgodba
Na to, da je kuža – njegovo pravo ime naj bi bilo Pistacio –, iz Slovenije, nas je opozoril Mark Koghee, nizozemski svobodni novinar, pisec oglaševalskih besedil in fotograf, ki od leta 2012 živi v Ljubljani. Da je iz Slovenije, je napisano tudi na začetku minuto in pol dolgega dokumentarnega prispevka na portalu www.ad.nl. V njem njegov najditelj Roger predstavi štirinožčevo zgodbo. »Prosili so nas, naj za televizijski oglas poiščemo grdega psa. Iskal sem ga po Evropi in našel tukaj. Njegova dlaka je bila uboga, imel je poškodovano nogo. Ves čas smo bili z njim, ga crkljali, mu kupili plašček, ker se je ves tresel. Peljali smo ga v Amsterdam, kjer smo posneli televizijski oglas. Zdaj živi na naši akademiji z drugimi psi. Teče, čeprav ima poškodovano tačko, a verjamem, da mu lahko pomagamo. Peljali smo ga že na veterinarsko kliniko, kjer naj bi mu jo operirali, da bo lahko normalno hodil,« je povedal Roger. Slišati je le njegov glas, kamera ga ne pokaže, razkrit ni niti njegov priimek niti ime akademije. Toda Mark Koghee je v nizozemskih medijih izbrskal, da je to glas Rogerja Farra, ustanovitelja institucije Academic Animals s sedežem v Pragi, ki se že več kot trideset let ukvarja z urjenjem in »posojo« živali za snemanje oglasov in filmov.
Denar ali ljubezen?
Zato smo ga poklicali. »Nisem rekel, da je pes iz Slovenije, dejal sem samo, da je iz vzhodne Evrope. Ljudem, ki ne znajo pravilno napisati niti mojega imena, je vseeno, ali je iz Slovenije ali iz Slovaške. Nočem razkriti podrobnosti. Ljudje, zlasti borci za pravice živali, so nori. Prišli bi na vrata in izpustili vse živali v divjino, zato nočem omembe nobenega imena, pravzaprav nobene publicitete. Niste prvi, ki ste me klicali iz Slovenije,« je s precej pomirjenim glasom in značilnim britanskim naglasom povedal Farr. Kaj pa psiček? Zares živi na njihovi akademiji? »Zdajle sedi poleg mene.« Kaj pa njegova tačka? »Peljali smo ga k specialistu, zdaj je na vrsti presoja veterinarjev. Ker ne kaže bolečin, bodo ocenili, ali je operacija sploh smiselna. Upam, da mu bodo lahko pomagali,« je dejal. Izdati ni hotel niti, koliko psov oziroma živali še živi na akademiji, na spletni strani tudi ni navedenega naslova, samo telefonska številka in elektronski naslov.
Od kod je doma nizozemski štirinožni zvezdnik, najditelj ni hotel razkriti, pritrdil je, da zdaj živi na Češkem. FOTO: Staatsloterij
Kljub vsemu se zdi, da je Frekkel zadel na loteriji. Z ubornega dvorišča, ki je prikazano v dokumentarnem prispevku, se je (vsaj na prvi pogled) približal tistemu, kamor sta si želela »njegova lastnika« v božičnem oglasnem spotu, ki ga je posnela produkcijska hiša Czar Amsterdam. Kot psiček starejšega para uide od doma, ko lastnika kupita loterijski listek in sanjata, da bosta obogatela. Frekkel, ki na cesti vidi lepo počesanega afganistanskega hrta, stavek lastnice – »če bova zadela teh 30 milijonov, si želim same lepe stvari« – hitro poveže z mislijo, da se ga bosta potem gotovo znebila. Ko se pogleda v ogledalo, v njem ne vidi nič lepega, zato skozi mačja vratca zapusti dom. Njegov pobeg lastnika spravi v obup, iščeta ga povsod. Naposled jima ga prinese mlad par, za kar se jima lastnika zahvalita z nagrado – loterijskim listkom. Navsezadnje, kaj je denar v primerjavi z ljubeznijo.
