Slovesni prevzem slovenskega paviljona v Dubaju

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek napoveduje, da bo Expo 2020 kljub pandemiji nova vstopna točka za gospodarsko sodelovanje Slovenije s svetom.
Fotografija: Slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo, ki bo potekala od 1. oktobra letos do 31. marca 2022, stoji ob vhodu na razstavišče. FOTO: Nebojša Tejić/STA
Odpri galerijo
Slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo, ki bo potekala od 1. oktobra letos do 31. marca 2022, stoji ob vhodu na razstavišče. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki se mudi na tridnevnem obisku v Združenih arabskih emiratih, je danes slovesno prevzel v upravljanje slovenski paviljon, postavljen za svetovno razstavo Expo 2020 v Dubaju. Slovenija bo po njegovih besedah na Expu »pokazala znanje, inovativnost in energijo«, paviljon pa bo »dom našemu gospodarstvu vsaj šest mesecev«.

image_alt
Slovenija na Expo 2020 z digitalnimi rešitvami za mesta


»Izjemno sem zadovoljen, da se uresničujejo načrti, ki smo jih postavili že leta 2016. Naše izvozne napore bomo tako kronali na največjem Expu doslej, dubajskem Expu. Največja svetovna razstava, ki bo potekala med 1. oktobrom 2021 in 31. marcem 2022, bo kljub pandemiji covida-19 zagotovo nova vstopna točka za sodelovanje Slovenije in njenega gospodarstva s svetom. Paviljon, ki je prava zelena oaza, pa bo zagotovo pritegnil veliko pogledov in pozornosti,« je po poročanju STA poudaril Počivalšek.

Napovedal je še, da si Slovenija v prihodnje lahko obeta več poslovnih sodelovanj z ZAE, tudi na račun tega, kar bomo pokazali na razstavi. Sicer pa se je danes zjutraj sestal s članom kabineta in ministrom za gospodarstvo Združenih arabskih emiratov (ZAE) Abdullom Bin Touqom Al Marrijem, včeraj pa s tamkajšnjim ministrom za industrijo in napredne tehnologije Sultanom Ahmedom Al Džaberjem. Okrepitev meddržavnega gospodarskega sodelovanja je po ministrovih besedah pomembna tudi z vidika okrevanja po pandemiji, še posebej na področju zelenega gospodarstva in digitalizacije, ki določata tudi smernice prihodnjega razvoja Slovenije.

Ob današnjem slovesnem prevzemu paviljona. FOTO: Nebojša Tejić/STA
Ob današnjem slovesnem prevzemu paviljona. FOTO: Nebojša Tejić/STA


Ob predstavitvi paviljona iz lesa, z zeleno fasado in vodo je generalni komisar Slovenije za mednarodno razstavo Expo Dubaj 2020 Matic Volk dejal, da bomo lahko obiskovalcem pokazali, kaj vse imamo in kaj vse znamo v Sloveniji, Tomaž Kostanjevec, v. d. direktorja agencije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit), pa je spomnil, da je Dubaj odlična iztočnica, saj v njem deluje več kot 70 odstotkov 500 največjih svetovnih multinacionalk.

Pri projektu predstavitve Slovenije na Expu poleg gospodarskega ministrstva aktivno sodelujejo še ministrstvo za zunanje zadeve, javna agencija Spirit Slovenija, Slovenska turistična organizacija in urad za komuniciranje. Cena celotnega nastopa na Expu (skupaj s paviljonom) pa bo znašala okoli 10,5 milijona evrov.


Pandemija oteževala in podaljšala gradnjo


Rdeča nit svetovne razstave, ki bi morala biti po prvotnem načrtu zdaj na vrhuncu, a je njen začetek za leto dni preložila pandemija, je Povezovanje idej za prihodnost, v okviru katere naj bi okoli 190 držav pokazalo, s kakšnimi tehnologijami in rešitvami lahko prispevajo k boljšemu jutri predvsem na področju mobilnosti, trajnosti in priložnosti. Slovenija se je odločila za predstavitev v sklopu trajnosti s sloganom Slovenia. Green and Smart Experience, kot zelena (tudi turistična) in z vodnimi viri bogata oaza v Evropi in, v času razstave, tudi v puščavi. To povzema tudi 1550 kvadratnih metrov velik in ozelenjen paviljon z vodo Magnet Designa (arhitektov Roberta Kluna in Sandija Pirša), v katerem so zasnovali idejno rešitev in nato še nadgradnjo paviljona v lesu.

Slovenski paviljon, ki stoji blizu enega od vhodov na Expo, sta postavili družbi Riko in KTNK. Kot so poudarili, so pri projektiranju izvedbe paviljona vključili tudi soavtorja idejne zasnove, arhitektka Sandija Pirša in tako v celoti uresničili idejno zasnovo, prilagoditve pa so izključno na predstavitvenem programu, s katerim bo Javna agencija SPIRIT predstavljala Slovenijo na tej svetovni prireditvi.

Zelenje je lokalnega izvora, da bo lahko kljubovalo tamkajšnjemu podnebju. FOTO: Nebojša Tejić/STA
Zelenje je lokalnega izvora, da bo lahko kljubovalo tamkajšnjemu podnebju. FOTO: Nebojša Tejić/STA


Gradbeno dovoljenje je bilo izdano v drugi polovici januarja lani, gradnja pa je zaradi pandemije novega koronavirusa potekala celo leto. »Na gradbišču smo začeli med zadnjimi, toda z Rikovom inženirskim know-howom smo gradnjo paviljona zaključili med prvimi. Ker imamo bogate izkušnje z vodenjem del na daljavo in z uporabo naprednih IT-orodij, smo bili kar najbolj odzivni in pripravljeni za izzive, ki jih je postavljala pandemija covida-19,« je za Delo povzela Polona Lovšin, predstavnica za stike z javnostjo pri Riku.

image_alt
Kljub prestavitvi Expa za leto dni se nadaljujejo priprave


Ker zalivske države ne poznajo lesa kot gradbenega oziroma nosilnega elementa, so morali pristojne najprej prepričati o varnosti in upravičenosti objekta, je poudarila, nato pa še lokalne izvajalce na daljavo izobraziti glede montaže lesene konstrukcije, saj Rikovi delavci zaradi poostrenih razmer niso smeli potovati v Dubaj. Poleg tega so se soočali še z zamudami pri dobavi, omejitvijo dostopa na gradbišče in okužbami na gradbišču. Gradnja se je zato podaljšala oziroma premaknila v poletne dni, ko je delo oteževala še vročina.

V skupnem seštevku so na gradbišče dobavili in v paviljon vgradili enajst ladijskih zabojnikov lesenih gradnikov, to je križno lepljenih etažnih plošč in sten ter vzdolžno lepljenih nosilcev strešnega sita oziroma več kot 450 kubičnih metrov lesa ter več kot 150 ton konstrukcijskega jekla.



»Pri projektu smo se povezali s številnimi izvajalci, ki imajo ustrezne certifikate in licence za izvedbo del v Dubaju, slovensko podjetje Intra Lighting je dobavilo luči, podjetje Knauff Insulation Slovenija pa priskrbelo in posadilo 45.000 sadik v okrasne fasadne panele. To so izključno lokalne rastline, ki lahko edine kljubujejo tamkajšnjim podnebnim razmeram. Zagotovo bi bil delež slovenskih podjetij večji, če tega ne bi preprečile pandemične razmere,« je povedala Polona Lovšin.

Tudi zanje je sodelovanje na tako prestižnem projektu velik izziv, obenem pa tudi čast. Želijo si, da bi obiskovalcem Expa ter zalivski regiji uspešno promovirali v tem okolju nepoznano leseno gradnjo ter vse njene odlike, z njihovo blagovno znamko Starck with Riko pa si želijo pritegniti zalivske navdušence nad sodobno arhitekturo.

Preberite še:

Komentarji: