TV namigi: Preboj, Pozabljeni grob in Pisma iz Auschwitza
Film o obkoljeni brigadi partizanov in dva dokumentarca o ženskah, ki sta občutili grozote koncentracijskega taborišča.
Odpri galerijo
Preboj Foto Tv Slo
Torek, 27. aprila
Preboj: TV SLO 2 ob 22.05
Slo., 2019. Režija: Dejan Babosek. Igrajo: Domen Valič, Jernej Gašperin, Ana Špik, Lovro Zafred, Denys Bilash. Vojna drama. 95 min.
Marec 1945. V težki zimi se je na visokogorsko planoto Menina umaknila brigada 500 partizanov, ki jih je v dolinah obkolila divizija SS z 12.000 vojaki. V zavetju gozdov si v snegu uredijo zasilna bivališča, vendar so borci izčrpani, sestradani, prezebli, podhranjeni in moralno na tleh. Komandant Franc Sever Franta se znajde pred nemogočo nalogo, ko mora iz neprepustnega obroča rešiti svoje borce.
Film, ki ga je sofinancirala Zveza združenj borcev za vrednote NOB, je standardna žanrska vaja, ki nagovarja znano publiko, ne kaže pa ambicij, da bi poskusil pritegniti še koga drugega.
Pozabljeni grob: TV SLO 1 ob 20.55
Slo., 2021. Režija: Zvezdan Martić. Dok. film. 60 min.
Pozabljeni grob Foto Tv Slo
Neverjetna zgodba o ženski, katere življenje so zaznamovali revolucija, vojna, taborišče, danes pa nima niti groba. V dokumentarnem filmu avtor prepleta osebno zgodbo s celjskega pokopališča s kratko zgodovino dvajsetega stoletja in tudi danes aktualnim pogumom in uporništvom posameznika in družbe.
Ko je Hermina Seničar še mladoletna ostala brez staršev, jo je pot vodila v tovarno, kjer je hitro spoznala krivice in neenakosti, težko življenje delavstva in še posebej žensk. Vključila se je v organizirano delavsko gibanje, med prvimi odšla v partizane in bila po izdaji deportirana v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Nastala je tragična in ganljiva pripoved o najbolj viharnem obdobju v človeški zgodovini.
Pisma iz Auschwitza: TV SLO 1 ob 17. 20
Slo./Ita., 2021. Režija: Luana Grilanc. Dok.-igrani film. 40 min.
Pisma iz Auschwitza Foto Tv Slo
Ob obletnici osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz je slovenski program RAI pripravil dokumentarno-igrani film v dveh različicah, in sicer slovensko in italijansko verzijo.
Podlaga za idejno zasnovo so bila pisma, ki jih je Darinka Veljak pisala iz Auschwitza staršem v Trst. Ta je njen sin Boris Kralj prinesel zgodovinarki Dunji Nanut, ki je rekonstruirala Darinkino zgodbo. Gre za izjemen dokument, ki razkriva, kako je potekalo življenje v taborišču smrti, kjer je bilo preživetje stvar naključja in sreče v veliki meri pa odvisno od solidarnosti sotrpink.
