Zadnji kos pice na največjem evropskem odru
Pesem Evrovizije vsako leto spremlja več kot 180 milijonov ljudi in je med najbolj spremljanimi nešportnimi televizijskimi dogodki na svetu. Slovenija tokrat pošilja na ta oder mladost. Skupina LPS (Last pizza slice oziroma Zadnji kos pice), ki se je prijavila na Emo freš zaradi prepoznavnosti, potem pa zmagala na Emi, je zdaj »Team Slovenia«. Medtem ko bodo sošolci dveh članov zasedbe pisali maturitetni esej, bodo člani LPS zastopali državo. Zanje bomo prvič stiskali pesti ter plesali ob Disku 10. maja v polfinalu.
Bralci, starejši od 20 let, si zavrtite čas v svoje srednješolsko obdobje. Pomlad je čas za zaključevanje ocen, maturanti so na trnih že nekaj mesecev prej. Seveda je bil čas za sprostitev, druženje s prijatelji in prve ljubezni, največji stres pa šola, tečni sorojenci in še bolj tečni starši, ki vedno preveč pričakujejo. Skupina LPS vključuje tri gimnazijce in dva študenta. V teh dneh imajo malo ali nič časa za reči, ki so drugim slovenskim mladostnikom v teh dneh samoumevne. Kljub precejšnjemu bremenu, ki je padlo na njihova mlada ramena, so prijetni sogovorniki, skromni, prikupno zadržani. Iskreni.
S fanti in dekletom smo klepetali v majhni sobi za odrom Celjskega doma, kjer so ta teden nastopili na Mladinskem pevskem festivalu, ki ga je organizirala Gimnazija Celje Center (GCC). Če je kdo dvomil o podpori mladim glasbenikom, se je lahko v Celjskem domu prepričal, da so LPS prava izbira. Najprej veliko kričanja, potem pa nasmehi na obrazih članov skupine, ko več sto mladih poje njihovo skladbo.
Začetki
Prvi začetki LPS segajo v leto 2018. Zadnjih devet mesecev igrajo v zasedbi Filip Vidušin (vokal), Gašper Hlupič (bobni), Mark Semeja (električna kitara), Zala Velenšek (baskitara) in Žiga Žvižej (klaviature). »Sprva se nas je dobilo nekaj prijateljev iz GCC, Mark je bil prvotno bobnar. Potem se je zasedba malo spremenila, ker Marka ni zanimalo bobnanje, saj je v glasbeni šoli igral klavir,« je pojasnil Filip. Zalo so spoznali prek skupnega prijatelja, je pojasnil Gašper. »Prišla je na prvo vajo, začela igrati in smo rekli, da to pa zna biti nekaj. Imela je samozavesten nastop in to mi je bilo zelo všeč. Njen ognjeni krst je bil naslednji dan na prvem koncertu.«
Zala je že prej igrala v več zasedbah, prvih stikov z LPS se je spomnila hudomušno: »Njihove komade sem poslušala in so se mi zdeli zanimivi. Kljub temu sprva sploh nisem nameravala priti na vajo, ker se mi je zdelo, da bo to pač samo še en band, iz katerega ne bo veliko.« Gašper se je takoj zasmejal: »Dobro je vedeti, da je vedno verjela v nas.« Zala je dodala: »Ampak! Potem sem prišla na vajo in smo se dobro ujeli.« Zala je najmlajša v skupini, edina ni dijakinja GCC, obiskuje tretji letnik I. gimnazije v Celju. Med gimnazijama je včasih slišati za rivalstva, a tudi tu LPS dokazujejo, da je to preživeto. Ali kot je dejal Žiga: »Zakaj bi se ruvali, če lahko naredimo svet lepši?« Tudi za zadnje kose pice se ne ruvajo. Mimogrede: kratica je sprva pomenila 'Lepi, pametni, sposobni'. Profesor športne vzgoje na GCC namreč dijakom na vprašanje, zakaj morajo kaj narediti, odgovori, da zato, ker so lepi, pametni in sposobni.
Pomen gimnazije
Med pogovorom so večkrat omenili, kako je pomembno, da imajo podporo GCC, posebno ravnatelja Gregorja Deleje. Že to, da imajo še vedno lahko vaje v Music roomu na gimnaziji, pomeni ogromno, je povedal Žiga. »Prostor je drugače težko dobiti, posojali so tudi opremo, pomagali so nam pri iskanju nastopov.« Gašper je dodal, da bodo verjetno v prostorih GCC še kar nekaj časa. »Tam je akustično obdelana soba. Ne odmeva, ozvočenje je napeljano, bobni so tam, kar je zame zelo dobro. Tudi ojačevalci. Da res lahko samo pridemo ter ni treba uro in pol vsega pripravljati, potem pa še vse odnesti domov. Zelo je priročno.«
Da gimnazija diha z njimi, se je pokazalo že na sprejemu, ko so prišli ovenčani z zmago na Emi. Ko so imeli po Emi koncert v Celjskem mladinskem centru, ni bilo prostora za vse obiskovalce. Prav dejstvo, da jih podpirajo mladi, njihovi sošolke in sošolci, je nekaj najlepšega, je poudaril ravnatelj Gregor Deleja. »Vsi podpirajo naše fante in dekle, ki je, ne glede na to, da prihaja iz sosednje šole, tudi malo naše. Včasih, ko človek obupuje in se sprašuje, ali je to, kar delamo, res dobro ali ne, vidiš, da je dobro. Podpora njihove generacije navdušuje tudi starejše in mlajše od njih. Ko gledam, kako jih spremlja občinstvo, si rečem, da je mogoče to še eden izmed dokazov, da bi večkrat morali dati priložnost nečemu, kar je po občih družbenih kriterijih še neuveljavljeno, mlado in brez izkušenj. Ker je zadeva veliko bolj 'čista' kot nekdo izkušenejši, preverjen … Oplajati neizkušenost z izkušenim – tu bi morali iskati poti, ki jih včasih ne znamo.«
Kaj pa šola?
V enem izmed intervjujev je Zala poudarila, da bi radi, da bi se ljudje zavedali, koliko so člani LPS pravzaprav stari, da imajo še vedno šolo. Da imajo morda danes tri intervjuje, dva nastopa, jutri pa test iz matematike. Nekaj prilagoditev so v šolah za mlade glasbenike vendarle sprejeli. Zali so, denimo, podaljšali šolsko leto do konca avgusta, do takrat bo opravljala vse za nazaj. Filip in Gašper pa imata letos maturo. »S Filipom bi se zahvalila vsem učiteljem, ker so nam bili v veliko pomoč. Praktično vse datume so prestavili, da sva lahko pisala teste, ko smo se dogovorili. Da so nama zaključili ocene z minimalnim številom pridobljenih ocen,« je dejal Gašper. Esej bosta pisala v drugem roku, ki se jima bo štel kot prvi. Enako velja za vse maturante, ki bodo takrat bolni.
Tudi Deleja je povedal, da so na skupino LPS na gimnaziji vsi neizmerno ponosni. »Pri vprašanju izpolnjevanja učnih obveznosti so pogledi različni. Mogoče učitelji maturitetnih predmetov vendarle čutijo odgovornost, da fanta naredita tako, kot se spodobi.«
Veseli podpore glasbenikov
Veliki met je prinesel veliko obveznosti. Gašper je povedal, da sicer Evrovizije ne vidi kot pritisk. »Bolj kot priložnost. Zelo se veselimo. Verjamemo v svoj nastop in gremo tja, da dobimo celostno izkušnjo.« Mark je z nasmeškom dodal, da pričakujejo dobro hrano, veliko novih spoznanj, srečanj z dobrimi ljudmi. Že na začetku so se odločili, da bodo čim manj brali komentarje. »Spoštujemo kritike ljudi, ki so nekaj naredili na glasbenem področju. Njihove kritike smo sprejeli in upoštevali. Stavnice nas ne obremenjujejo, ker je na Evroviziji vendarle veliko geopolitike,« je povedal Gašper. Žiga, sicer velik ljubitelj Evrovizije, je dodal: »Je pa zelo veliko stavnic, na nekaterih nam gre zelo dobro in te nas malo potolažijo.«
Vsi so glasbeniki, zato so veseli predvsem pomoči drugih glasbenikov, je povedal Žiga, sicer študent glasbene pedagogike na ljubljanski Akademiji. »Najbolj aktivno se pogovarjamo s Tomažem Miheličem, Filip se je pogovarjal s Sandro Feketija in Darjo Švajger.« Gašper je spomnil še na Bojana Cvjetićanina iz skupine Joker Out. »On nam je dal nekaj zelo konkretnih nasvetov, kako deluje glasbeni svet v Sloveniji, da nismo tako nepripravljeni, za kar smo mu zelo hvaležni. Potrdil nam je, da naj ostanemo taki, kot smo, da je ta manjša sramežljivost na odru iskrena in da deluje.«
Deleja vendarle meni, da bi glasbeniki, ki bodo predstavljali Slovenijo, morali imeti več podpore. »Na GCC smo jim pomagali z nekdanjimi dijaki, ki so aktivni v svetu glasbenih spektaklov, tu sta predvsem Sandra Feketija, ki je bila spremljevalna vokalistka na verjetno največ evrovizijskih nastopih naše države, pa naš nekdanji dijak Matic Gajšek, ki je vrhunski glasbeni menedžer. Če so druge evrovizijske ekipe opremljene z maserji, psihologi …, pri nas te podpore ni. Dobijo podporo na ravni scene in priprave na nastop, psihološke, življenjske opore pa ne. Naši nekdanji dijaki so jim priskočili na pomoč z društvom, ki je predstavljalo pravno osebo, ki lahko zanje zaračunava nastope, psihološko podporo smo jim zagotovili prek šole, da so lahko kot skupina predelali nekatere stvari, saj morajo funkcionirati kot tim.«
LPS so šli na Emo in zmagali. Dobili so veliko podpore strokovnih žirij, hkrati pa največ podpore med poslušalci. Deleja je dejal, da je to danes naša glasbena reprezentanca. »Kot je vsaka športna, znanstvena … To je Team Slovenia.« Če lahko za vse naše time skačemo, spomnite se na znani navijaški slogan, je prav, da z LPS iz srca in s ponosom zaplešemo. Na Disko.
